petek, 22. oktober 2010

Mariborska kadetnica

Domoznansko zbirko Univerzitetne knjižnice Maribor je obogatila knjižna novost s področja vojaške zgodovine.
Knjiga z naslovom Kadetnica predstavlja zgodovinski oris, ki ga je napisal dr. Bruno Hartman, arhitekturo objekta ter obnovo in oživitev mariborske kadetnice.
Slikovno gradivo za knjigo je prispevala tudi Univerzitetna knjižnica Maribor iz Zbirke drobnih tiskov, Rokopisne zbirke in Zbirke raritet.

torek, 19. oktober 2010

Sodobna slovaška fotografija v UGM

DRUGI POLČAS / SECOND HALF


Sodobna slovaška fotografija
22. oktober – 14. november 2010
Umetnostna galerija Maribor, Strossmayerjeva 6
otvoritev: petek, 22. oktober 2010, ob 19.00

Razstava sodobne slovaške fotografije Drugi polčas/Second half predstavlja devet mladih slovaških fotografov Jána Šipöcza, Iva Sýkorová, Maijo Laurinen, Šymona Klimana, Jána Palkoviča, Juraja Fifika, Jána Kekelija, Dalibora Krupka in Lucio Stráňaiovo. Predstavitev tako imenovane nove generacije oz. generacije v tranzitu ponuja izjemno zanimiv vpogled v dogajanje na področju slovaške fotografije po obdobju individualizma od leta 1989 dalje. Razstava sooča razlike med avtorji na način kot ga odpira demokratični medij fotografije. Vsak izmed njih ima individualno avtorsko govorico in neodvisno refleksijo, kljub temu jih povezuje skupna izkušnja konkretnega prostora in časa. Govorijo o koncu življenja, osamljenosti, žalosti in propadu. Vendar to nikakor ni razstava, ki bi predstavila temna in negativna občutja, temveč predvsem razstava, ki priča o izvirnosti, talentu, dosežkih, tovarištvu in tehnični popolnosti.


Razstava je nastala v sodelovanju med UGM, kolektivom Photoport iz Bratislave, ki v zadnjih letih skrbi za promocijo, raziskovanje in teorijo na področju fotografije na Slovaškem in galerijo Photon, ki je nosilec festivala Fotonični trenutki – Mesec fotografije 2010, v okviru katerega poteka razstava.

Razstava je pod pokroviteljstvom Veleposlaništva Republike Slovaške v Ljubljani.

Kustos: Filip Vančo, fotograf in publicist

Otvoritev razstave v razstavnem salonu Rotovž

RE:akt!


Reconstruction, Re−enactment, Re−reporting

Razstavni salon Rotovž, Trg Leona Štuklja 2, Maribor

21. oktober – 18. november 2010
otvoritev: četrtek, 21. oktober 2010, ob 19.00

Sodelujoči umetniki: Lucas Bambozzi, Vaginal Davis, skupina IOCOSE, Irwin, Janez Janša, Janez Janša, Janez Janša, Eva in Franco Mattes (aka 0100101110101101.ORG), skupina OHO, SilentCell Network (Mare Bulc, Janez Janša, Bojana Kunst, Igor Štromajer).


Premierna predstavitev novega projekta In the Long Run skupine IOCOSE.
RE:akt! Reconstruction, Re-enactment, Re-reporting poskuša raziskovati kompleksnost koncepta ponovnega uprizarjanja in se ga hkrati osvoboditi. Ponovnega uprizarjanja ne obravnava le kot 'igranje vlog v živo” oziroma kot 'živo zgodovino', temveč kot strategijo kulturne kritike, analize in umetniškega izražanja. RE:akt! – ki ne pomeni le 'ponovne akcije', temveč tudi 'odziv/reakcijo', 'opazovanje akcije' – se sooča z aktualnimi ideološkimi in intelektualnimi kanoni, oblastnimi strukturami, politikami in distribucijskimi kanali prek ponovnega uprizarjanja izbranih zgodovinskih in kulturno pomembnih dogodkov. S procesi analize, dekonstrukcije, ponovnega uprizarjanja in ponovnega poročanja intermedijski raziskovalni in predstavitveni projekt RE:akt! raziskuje vlogo medijev pri manipuliranju percepcij in ustvarjanju postmodernih zgodovinskih mitov in sodobne mitologije. www.reakt.org

Janez Janša je izkušen intermedijski in konceptualni umetnik, priznan tako doma kot v tujini, ki ima za sabo odmevne umetniške projekte, ki so bili med drugim predstavljeni na Manifesti 4 v Frankfurtu, Ars Electronici v Linzu, ZKM v Kalsruhe, ISEA na Japonskem, ARCO v Madridu ter v Muzejih sodobne umetnosti Kiasma v Helsinkih, MNAC v Bukarešti in MMSU na Reki. Njegovo delo nosi izrazito socialno konotacijo, zanj značilen pa je interdisciplinarni pristop. Dobitnik nagrade ARCO/Beep 2007 za digitalno umetnost.
Kustos: Domenico Quaranta
Idejna zasnova Platforme: Janez Janša
Produkcija: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana
Partner projekta: Umetnostna galerija Maribor

Predstavitev knjige Aleša Štegra v Kibli

V torek, 26. 10. ob 19.00, vas vabimo v Multimedijski center KIBLA v Mariboru na predstavitev knjige Knjiga teles Aleša Štegra. Z avtorjem se bo pogovarjala Simona Kopinšek.
Telo je končnost. Zato smo na varnem, ko se dotikamo nenehnega. Nenehno – to je vznikanje jezika in obenem njegovo samouničevanje. Pet let sem pisal Knjigo teles, četudi telesa, ki jih kdaj utegnemo naseljevati ali biti z njimi povezani, nimajo lastnega jezika. To telo, ki sem, zdaj, tukaj, je zgolj možnost nekega telesa. Tu ni kraj, le smer izgube. Zdaj ni čas (časa ni), je zgolj mimikrija preobrazb preteklosti. Pet let sem poskušal napisati to knjigo. V mojih (mojih?) očeh tvori skupaj s Knjigo reči celoto, ki ne more biti ne cela ne dokončljiva. Vsaka reč je fragment in nobeno telo ni jezik nekega telesa.

(Aleš Šteger)

Pesnik in urednik, prevajalec, umetnostni kritik, pisec spremnih besedil in samostojni kulturni ustvarjalec Aleš Šteger, je rojen leta 1973 na Ptuju.
Njegov pesniški prvenec so Šahovnice ur (1995), sledili so Kašmir (1997), Protuberance (2002) in Knjiga reči (2005) in izbor poezije z zgoščenko Kamen (2005). Napisal je tudi knjigo proze Včasih je januar sredi poletja (1999), ki pomeni poskus sopostavitve poezije in proze; dokumentarnosti, pripovednosti in lirskosti, sledil mu je Berlin (2007). Pri Študentski založbi ureja knjižno zbirko Koda in za revijalne ter knjižne objave prevaja leposlovje in esejistiko, pretežno iz nemščine (Gottfried Benn, Michael Donhauser, Peter Huchel, Pablo Neruda in drugi).
Je pobudnik mednarodnega pesniškega festivala v Medani in v letih od 1996 do 2004 tudi njegov programski vodja.
Poezijo Aleša Štegra so prevedli in objavili v prek 200 mednarodnih literarnih revijah in časopisih.
Njegove knjige so prevedene v slovaščino, češčino, hrvaščino, bolgarščino in nemščino.
Šahovnice ur so bile nagrajene na Slovenskem knjižnem sejmu leta 1995, za Kašmir je leta 1998 dobil Veronikino nagrado, leto pozneje je prejel Petrarkino nagrado za mlajše evropske avtorje. Aleš Šteger je prejemnik prestižnih štipendij ameriške fundacije Abraham Woursell za leto 2001 ter nemških Akademie Schloss Solitude za leto 2002 ter DAAD - Kuenstlerprogramm, 2004.

Rastava o Marijanu Lipovšku in predstavitev knjige Kje so tiste steze

Ob stoletnici rojstva skladatelja, pianista, esejista, fotografa in alpinista

Vas vljudno vabimo na odprtje spominske fotografske razstave in

predstavitev knjige Kje so tiste steze

v torek, 19. oktobra 2010, ob 17. uri

v Glazerjevo dvorano Univerzitetne knjižnice Maribor.

 
»Svoj čas smo mnogo razpravljali o vzgojnem vplivu fotografije, o tem, ali je vredno fotografirati ali ne, in o zadoščenju, ki ga daje fotografsko udejstvovanje … Začel sem spoznavati, da fotografija ni tista, ki poteši hrepenenje v naših srcih. Kljub temu sem slikal dalje, nekoliko trezneje … Vso neštetokrat doživeto lepoto vsaj kot slutnjo prinašajo in ravno v svoji nedokončanosti, nepopolnosti vzbujajo upanje, da bo njih obrnjena stran — pozitiv — postala vendarle nekaj dobrega, nekaj vernega tisti veličastni resnici, ki se je v trenutku osvetlitve vtisnila vanje. Priznam — še nikoli ni pozitiv izpolnil pričakovanja, toda kdaj je nam, ki nam je dano hrepeneče in nemirno srce, izpolnitev dala utehe? Ali ni hrepenenje lepše od cilja? …»
Marijan Lipovšek, 1944

Kje so tiste steze je tretja izdaja knjige Steze, smučišča in skale. Prva izdaja (z naslovom Steze, skale in smučišča) je izšla leta 1962, druga 1978, obe pri založbi Mladinska knjiga. Povod za tretjo izdajo je leto 2010, ko mineva sto let od avtorjevega rojstva.

Že od prve izdaje naprej velja Lipovškova knjiga za klasično planinsko literaturo, ki bi jo moral poznati vsak, ki mu gore pomenijo več kot le šport in rekreacijo. Čeprav je od izida prve izdaje preteklo skoraj petdeset let, je danes knjiga še vedno aktualna. Današnji čas nenehnega hitenja in površnosti, spremenjenih vrednot in ciljev, iskanja pravega smisla in početja je tisti, ki nas vabi, da v roke spet vzamemo knjigo, kot je tale.

Lipovšek nas v svojih opisih po gorah vodi kot glasbenik, saj je knjiga zasnovana kot nekakšna simfonija. Od uvodnih poglavij dalje, od prvih korakov, ki jih je naredil pod Ljubljanskim gradom, in ko je prvič z vrha Rožnika oziroma Šišenskega hriba v daljavi opazoval gorske vršace, prek lahkotnih popotovanj po gričevju in sredogorju in prek smučarskih popotovanj nas ob koncu knjige v pravem crescendu privede v svet visokogorja do najtežjih sten in spominov na petdeset let romanja po gorah.

Povzeto po www.modrijan.si

petek, 15. oktober 2010

Pričetek jubilejnega 45. Borštnikovega srečanja





Danes, 15. oktobra ob 17.00, se bo v Stari dvorani SNG Maribor s tekmovalno predstavo A.P.Čehova PLATONOV v izvedbi SNG Drama Ljubljana, pričelo letošnje 45. jubilejno Borštnikovo srečanje.

Svečana otvoritev bo ob 19.30 v Veliki dvorani SNG Maribor, na kateri bo po pozdravnem nagovoru Alje Predan, umetniške direktorice srečanja slavnostno spregovorila ministrica za kulturo Republike Slovenije Majda Širca. Sledila bo otvoritveno plesno glasbena predstava avtorjev Matjaža Fariča in Milka Lazarja SRH, ZVOK NA KOŽI v produkciji Flote Cankarjevega doma in SToP-a.

Še pred večerno slovesnostjo bo ob 18. uri v avli SNG odprtje razstave 45 let Borštnikovega srečanja , po tej otvoritvi pa bo za balkona gledališča nagovoril navzoče župan Mestne občine Maribor Franc Kangler.


Festival Borštnikovo srečanje
Festival Borštnikovo srečanje ni le osrednji, najstarejši in najuglednejši gledališki festival v Sloveniji, temveč tudi manifestacija preobratov in izzivov; je prostor večnih borb, čutnih poetik, novih spoznanj.
Od svoje ustanovitve (1966 v Mariboru) ima Festival BS domicil v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. V kalejdoskopski zgodovini je festival preživel mnoge turbulence in spremembe, od začetnega Tedna slovenske drame se je spremenil v srečanje vseh slovenskih gledališč in se končno ustalil kot festival tekmovalnega značaja. Ime je dobil – vsem polemikam navkljub – po slovenskem igralcu in režiserju Ignaciju Borštniku (1858–1919), utemeljitelju sodobnega slovenskega gledališča.

Programski oziroma vsebinski del festivala zmeraj bolj intenzivno posega izven nacionalnih okvirjev: internacionalni simpoziji, tuji gostje, mednarodni producenti in uprizoritve so najbolj vidni elementi-pokazatelji soočenja z evropskim, svetovnim gledališčem. Mednarodna umestitev je ena od poglavitnih nalog novega vodstva festivala. Vsebino festivala sestavlja več programskih sklopov (tekmovalni in spremljevalni program, mostovi, generacije in showcase) in strokovnih dogodkov (simpoziji, konference, predstavitve strokovne literature, razstave itd.). Ob zaključku festivala strokovna žirija podeli nagrade za najboljšo predstavo, režijo, igralske in druge umetniške dosežke. Največja festivalska nagrada je Borštnikov prstan, ki jo posebna žirija vsako leto podeli zaslužnemu igralcu ali igralki za življenjsko delo.

Ignacij Borštnik

Ignacij Borštnik (1858, Cerklje na Gorenjskem) velja za utemeljitelja umetniškega gledališča na Slovenskem. Bil je prvi režiser v sodobnem smislu besede in mojstrski oblikovalec najzahtevnejših vlog, zlasti v modernem realističnem sporedu na prelomu 19. in 20. stoletja.

torek, 12. oktober 2010

Študentski oktober v Univerzitetni knjižnici Maribor

Univerzitetna knjižnica Maribor pripravlja v oktobru sklop dogodkov Študentski oktober v UKM.


Dogajanje je namenjeno brucem in študentom višjih letnikov, pa tudi drugim uporabnikom. Univerzitetna knjižnica želi z raznolikim dogajanjem študentom olajšati vstop v novo študijsko leto, predstaviti svoje storitve in dejavnosti ter popestriti vsakodnevno dogajanje v knjižnici.

Uporabniki si bodo ob ponedeljkih lahko ogledali prostore, ki jim vsakodnevno niso dostopni, ob torkih bodo lahko obiskali strokovne referente, ob sredah spoznavali dragoceno knjižnično gradivo in zbirke, ob četrtkih bodo študenti predstavljali vire za posamične stroke po svojem izboru, ob petkih pa bo knjižnica pripravila predstavitve svojih elektronskih storitev in virov. Dogodki se bodo vrstili vsak dan točno opoldne.

Bruci se bodo v prvem tednu oktobra lahko udeležili enourne predstavitve knjižnice, ki jo pripravljajo knjižničarji tutorji, v drugem tednu bo na prostem pred knjižnico Tržnica pod arkadami, nekajkrat v oktobru pa se bodo knjižničarjem v izposoji pri vpisovanju pridružili častni člani in znane osebnosti. Natančni dnevi in ure njihove prisotnosti bodo najavljeni sproti.
Kontaktna oseba: dr. Jerneja Ferlež, 02/25 07 424, jerneja.hederih@uni-mb.si

Razstava Marka Jakšeta v UGM

MARKO JAKŠE, "Si spet jokala, ljuba moja?"
"Sem. In še vedno jočem. Večno bom jokala."
(zbor slik iz avstralskega ciklusa More Fresheast Meat)

Umetnostna galerija Maribor, Strossmayerjeva 6

14. – 31. oktober 2010
otvoritev: četrtek, 14. oktober 2010, ob 19.00

Marko Jakše je eden tistih umetnikov, ki bi ga lahko – z različnimi deli – umestili v kar se da različna obdobja. Je slikar, ki kipari, je konstruktor, ki gradi, njegove slike nastajajo kot arhitekturne tvorbe, ki jih gradi poteza in oblikuje barva. Zlagoma in postopoma. Je pesnik, ki spravlja verze v podobe, je pisatelj, ki sloji zgodbe, kot bi se dogajale v eni gesti, kot bi se življenje odvilo pred našimi očmi v enem zamahu. Hipno in bliskovito. Je umetnik, čeprav bi se s tem izrazom ne strinjal, je eden največjih sodobnih ustvarjalcev, kar mu spet ne bi bilo po godu, je mojster, avtorsko specifičen in samosvoj, ki ga ni mogoče umestiti v nobene trende, čeprav je marsikdo to že poskušal. Izzvenelo je bolj ali manj površno in povprek.
Povezati takega ustvarjalca s pradomovino slike, tam so najstarejše podobe iz 40.000 let pr.n.št., je zaokrožiti eno od zgodb, ki jih pripoveduje naša civilizacija. Avstralija, dežela Aboridžinov, staroselcev, ki s slikanjem pripovedujejo svoje zgodbe, je kontinent, ki je sestavljen iz teh zgodb. Če bi pogledali vse slike, bi spoznali njeno celotno zgodovino in če bi razumeli Aboridžine, bi spoznali tudi nas. Med drugim Aboridžini menijo, da to, čemur pravimo mi umetnost, rečejo oni življenje, in zato je njihova povezanost z naravo tako pristna in neposredna. Človek je živo bitje, je del narave kot vse ostalo, najsi bodi žival ali rastlina, zemlja, voda, zrak, ogenj ali kamen. Tako je tudi slika pripoved življenja, polna simbolnih pomenov, sprejemanja zunanjega in dojemanja notranjega.

Trimesečno ustvarjalno in na prvem mestu življenjsko popotovanje po Avstraliji, med drugim v rezidenci The Art Vault (Umetniška zakladnica), v mestu Mildura, je Marko Jakše uresničil in udejanil na razstavljenih slikah.
Marko Jakše (1959, Ljubljana) je po lastnih besedah leta 1987 kot samouk zaključil ALU v Ljubljani. Od takrat živi kot svobodni umetnik. Razstavljal je na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini, za svoje delo pa je prejel več domačih in mednarodnih priznanj in nagrad.

KIBLA, EPeKa in UGM vabijo na otvoritev razstave del Marka Jakšeta v četrtek, 14. oktobra 2010 ob 19. uri, v Viteško dvorano UGM. Razstavo si bo mogoče ogledati do 31. oktobra 2010.




Marko Jakše: MORE FRESHEST MEAT (izbor slik iz avstralskega ciklusa)

O, o, o, o, o, o, sliki se mi sanja, o sliki se mi blede....................

Vendar slika nikoli ne pride iz sanj. Slika je p-res-neto in p-res-enetljivo resna rec. Od drugod. Nikoli cisto od tu in zato tudi nikoli iz sanj. To, cemur recemo igra in igraje, ni igra, kvecjemu igraje.

Prislovi in naslovi in liki, v redu, vsi ti se lahko menjajo, izmenjujejo, spreminjajo in izginjajo, ker niso resni. Slika sama pa ni ime. Je strašni akt in strašno strastni glagol. In nori takt. S skritim sebkom (, ki ni ne jaz ne ti ne znanec), ki brez prestanka in pristanka pohajkuje, da se na trenutke zdi zblojen in zgubljen. Blodim in bledem le sam, kadar si ne zaupam in zato ne cutim. Ta slika, tako strašno resna, s svojim grozljivim krohotom pa vselej ve, ker vselej je, gleda in vidi. In gleda te in vidi globje not vate kot vanjo ti, zagotovo. In ko jo gledam ta, ki ga je izbrala, se gledava, kot zrcalo zre zrcalo: ce je tako, kot mora biti, vidiva nic. V praznini ciste svetlobe odsevanih odsevov je cel, še popolnoma nedotaknjen in – na sreco – za pamet nedojemljiv in divjelep svet. (Zato, za zacetek, vsaj nikoli vec ne reci: „Te slike pa ne razumem.“)

Avstralija: pogledal sem v grozodejstva, grozodejstva so hušknila skozme, da se iztisnejo. Izbrala so me. Prav. V cudovitih barvah sem videl nelepe, krute reci. Napuh in prezir in zlocin. Vsaki družbi je smrt ljub fetiš.

Oblika higiene. V Avstraliji, enako kot v Berlinu, je zemlja pod menoj kricala in me prisilila, da ji prisluhnem. Bos. Skoz podplate, kajti podplati imajo oci in nos, sem vdihnil njen glas. Ene same krike. Bili so duhov mrtvih in duhov živih. Živi smo samo umirajoci. Samo umirajoci lahko živimo. Divje do bolecine. Divje preko bolecine. Skoz bolecino v cisto lepoto o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o O.

Cudovita enigma, kako lahko slikar s tako lahkoto in nepopisnim užitkom slika tako brutalne, srhljive, krute reci „na lep nacin“. Ce je stvar res tako resna, kot trdim, je edini možen odgovor prav preprost: DOLŽNOST.

Marko Jakše (1959, Ljubljana) je 1987 je končal ALU v Ljubljani kot samouk. Od takrat živi kot svobodni umetnik. Razstavljal je na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah, doma in v tujini, za svoje delo pa je prejel več domačih in mednarodnih priznanj in nagrad.

"Slika je spet noter. No, saj ni nikoli šla ven. Vsaj iz sebe ne. Mogoče se je le malce sprehodila, da se pogovori sama s sabo, tako zaupno kot se včasih mora, da ostane pri sebi. In da ponovno najde spokojnost, ki jo mora imeti, da je lahko celovita, da ne štrli in da ne pogreša. Ja, v svoji čezmernosti zna velikokrat pogrešati. Pa kar nekam gre in se vrne in spet gre. Da bi se vsaj za hip izmaknila, da bi izginila, da bi pozabila.

Tudi mudi se ji nemalokrat, ker je treba še veliko odkriti in še več najti, a ne naglica niti monumentalnost ji ne pristojita. No, včasih se že rada postavi, čeprav se ji zdi, vsaj na prvi pogled, ko se zagleda v ogledalu, nečimernost nespodobna. Včasih kar klavrna. Je pa njena in takšna je!"
Peter Tomaž Dobrila

Predavanje in koncert v Umetnostni galeriji

Umetnostna galerija Maribor, Strossmayerjeva 6


torek, 12. oktober 2010, ob 18.00

predavata: Jaša, umetnik & Janez Vidrih, dizajner
koncert: Leftfinger /Luka Uršič, Janez Vidrih, Jaša

Na predavanju in koncertu se z enkratno kombinacijo umetniške prakse, teorije in happeninga predstavlja eden provokativnejših akterjev likovne scene. Jaša s svojimi projekti nagovarja nujnost, smiselnost in modele sodelovanja znotraj umetniških praks. Izhodišče predavanja je predstavitev avtorske knjige Radikal Chic, ki na več kot 600 straneh predstavlja ultimativni vpogled v delo in fantazme umetnika. Matjaž Brulc v spremnem besedilu monografije zapiše: »…neprijetnim, duhamornim danostim zunanjega sveta, ki ubijajo pestrost in spontanost, se skuša kot umetnik zoperstaviti s polifonijo totalnega, pristnega nereda. Z navidezno nedovršenostjo. Z maničnim strukturiranjem. Z anarhoidnim cirkusom. S šikom. Z odvratnostjo. Z lepim. Nehigieno. Absurdom.«. Radikal Chic je izdala založba Vale-Novak (621 str., oblikovanje: Janez Vidrih & Jaša). Na prezentaciji po promocijski ceni 9,99 €! V sklopu različnih vizualnih projektov se je zaradi potreb avtorskega pristopa k zvočni sliki formirala skupina Leftfinger.


Jaša (r. 1978, Ljubljana) je leta 2004 diplomiral na beneški Accademii di Belle Arti ter 2007 prejel diplomo druge stopnje pri prof. Carlu di Racu. Od 2008 deluje na akademiji v Benetkah kot sodelavec Ateljeja F Carla Di Raca, predavatelj, kustos in mentor poletnega izbirnega predmeta. Doma in v tujini je predstavil več kot 25 samostojnih projektov ter sodeloval na številnih skupinskih razstavah. Od leta 2005 sodeluje z ljubljansko galerijo Ganes Pratt. Živi in dela v Ljubljani in Benetkah.

Predstavitev knjige v Kibli

V četrtek 14. oktobra 2010 vabljeni v Kiblo na predstavitev knjige Spačene Gregorja Lozarja. Z avtorjem se bo pogovarjala Simona Kopinšek.


Spačene so prvenec mladega pisatelja Gregorja Lozarja. Ko začnemo prebirati knjigo, se nam takoj zastavi vprašanje, kaj je tu spačeno.

Spačenost je oznaka za vmesni položaj, ko nisi več nekaj, od česar si se, da bi postal skladen s svojim notranjim bistvom, odtrgal, a nisi še tisto, kar naj bi v procesu tranzicije postal. Spačenost označuje eksistence v prehodu, v procesu postajanja. Postajanje avtor razume kot proces, ki prinaša spremembo, ne velik prelom, temveč dolgotrajno izgradnjo skozi tisoče malenkostnih dejavnikov, od minimalnih naključij do velikih zgodb obstoječega sveta, v odnosu do katerih se izoblikuje (postaja) nek posameznik.

»To v dovoljšnji meri pojasnjuje tudi mojo ljubezen do prehodnih obdobij,« v zasebnem pismu zapiše avtor, »do metamorfoz in tranzicij, ki jih kar mrgoli v tej knjigi, in do notranje zgodbe obdobja, ko nisi več 'dekle', a tudi še ne 'ženska', ko si torej v samem osrčju spremembe. Postrežem lahko z računalniškim izrazoslovjem in omenim morfiranje, ki je način, kako preliti eno sliko (skozi vmesni proces menjavanja in prilagajanja

detajlov) v drugo. In ravno ta vmesni prostor, prostor, kjer se dogajajo metamorfoze, kjer nastopajo ničemur podobne spake, je bil v središču mojega zanimanja.« Tako avtor.

Temeljna pojma, s katerima bi lahko označili prozo mladega avtorja, sta torej postajanje in tranzicija, posledična značilnost, ki nujno vodi iz obravnavanih, pa je izrisovanje ekstremnih položajev in eksistenc. Lozar posameznika ujame v vmesni položaj, ko je njegova podoba izmorfirana tako iz tistega, kar je že zapustil, kot tistega, kar mu šele bo postati.

Posamezniki iz Spačenih pa so včasih tudi nosilci podobe obdobja, ki prav tako prehajajo skozi vmesnosti. Spačene so eksistence in časi na prehodu, ko je vse možno, nič pa ni trdno in zakoličeno.

(Robert Titan Felix)

Vabljene in vabljeni!

petek, 8. oktober 2010




Vljudno vabljeni na Zavrh!

ponedeljek, 4. oktober 2010

SLOVENCI V VARAŽDINU



Univerzitetna knjižnica Maribor vas vabi

v sredo, 6. oktobra 2010, ob 18.00 uri

v knjižno razstavišče UKM

na odprtje knjižnih razstav
SLOVENCI NA VARAŽDINSKI GIMNAZIJI IN DELA SLOVENCEV V VARAŽDINSKI KNJIŽNICI
STANKO VRAZ - NAŠ IN VAŠ
in likovne razstave
BIDERMAJER IN SLOVENSKA PORTRETISTA NA HRVAŠKEM


200-letnico rojstva Stanka Vraza so z razstavo počastili tudi v Nuk-u: