Domofil(m): lokalne filmske pripovedi v UKM

Petek, 23. 11. − Domofil(m) XIV

11.00 Maistrova najdaljša mariborska noč

17.00 Drava  

18.00 Maistrova najdaljša mariborska noč

Domofil(m) XIV

 Maistrova najdaljša mariborska noč

Igrano-dokumentarna TV drama, 96', barvno, č-b, 1989

Scenarij: Saša Vuga; režija: Andrej Stojan; kamere: Silvo Knuplež, Alojz Zlodi, Mitja Marin; filmska montaža: Sonja Peklenk; strokovni sodelavci: dr. Sergej Vrišer, dr. Bruno Hartman, prof. Jaro Dolar; bralec: Ivo Lotrič; igrajo: Dare Valič, Aleš Valič, Bine Matoh, Boris Juh, Jože Hrovat idr.; produkcija: RTV Slovenija, Umetniški program TV Ljubljana, producent: Milan Blažin; odgovorni urednik: Toni Tršar

 
Drama portretira slovenskega državnika in generala Rudolfa Maistra v prelomnem letu 1918. Posnet po scenariju Saše Vuge in v režiji Andreja Stojana dokumentarno-poetično rekonstruira zgodovinsko dogajanje. Kraj dogajanja – Maribor, čas dogajanja – noč od 22. na 23. november 1918. Ko so avstrijski Nemci oktobra 1918 sprevideli, da bodo nastale nove državne tvorbe, so se tudi sami odločili, da ustanovijo svojo državo – Nemško Avstrijo. 30. oktobra 1918 je mariborski nemški občinski svet razglasil Maribor z okolico za del Nemške Avstrije. Prvega novembra 1918 je major Rudolf Maister v vojašnici 26. strelskega polka v Melju pred mestnim poveljnikom in zbranimi častniki odločno izjavil: »Ne priznavam teh točk. Maribor razglašam za jugoslovansko posest in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko.« Tako je prevzel poveljstvo nad Mariborom in Spodnjo Štajersko ter ju podredil oblasti narodnega sveta, ta pa ga je povišal v generala. Razglasil je mobilizacijo in zbral toliko vojaštva, da je v noči na 23. november 1918 razorožil nemško varnostno stražo. Zasedel je Maribor ter slovensko narodno mejno območje na Štajerskem.
 
Drava

Dokumentarni film, 51', barvno, č-b, 2007

Idejna zasnova: Dragica Petrovič, Sašo Radovanovič; besedilo: Sašo Radovanovič; snemalec: Robert Zupanc, AVID Montaža, Bojan Stajnko; producentka in režiserka: Dragica Petrovič; produkcija: RTV Slovenija, Regionalni RTV center, TV program; odgovorna urednica: mag. Polona Pivec

 

Poreklo imena Drava se nahaja v staroindijskem sanskrtu, kjer "drava" pomeni rečni tok. Stara indogermanska beseda "dra" (Traa) pomeni hiteti, brzeti. Ime Drava tako pomeni hitro deročo reko. Drava, ki kot temno zelen lesketajoč trak hrumeče priteče med Kozjakom in Pohorjem ter nato vedno počasneje vijuga po Dravskem in Ptujskem polju, je močno zaznamovala tisočletja človekovega bivanja na tem prostoru. Deroča in hitra reka, polna vrtincev, je pomenila skoraj nepremostljivo oviro ljudem v preteklosti. Gradnja prehodov – mostov čez reko pa je bila nekoč pravi podvig. Tako ni čudno, da sta v srednjem veku na slovenskem ozemlju čez Dravo vodila le mostova v Mariboru in na Ptuju. Z naraščanjem števila prebivalstva ob Dravi so za njihove gospodarske potrebe nastali številni brodovi, ki so čez reko prevažali ljudi in blago. In tako je Drava od strahospoštovane ovire postopoma postajala pomemben gospodarski vir za ljudi ob njej. Mostovi, brodovi, ribolov, izpiranje zlata, mlinarstvo, splavarstvo je le del najbolj znanih in dobičkonosnih dejavnosti, od katerih so živeli ljudje ob Dravi.