Sreda, 7. 11. −
Domofil(m) VII
17.00
Ezl ek, znameniti mariborski vogal
17.30 Maribor in njegova najstarejša trta na svetu
18.00
Kleščar: film o Dušanu Vaupotiču – Duletu (pofilmski klepet: mag. Matej Dasko, moderator, Aljoša Ternovšek, Matjaž
Latin, doc. dr. Peter Simonič)
Domofil(m) VII
|
Ezl ek, znameniti
mariborski vogal
Dokumentarni film, 10', barvno, č-b,
2008
Ideja, scenarij, tekst,
organizacija: Smiljan Pušenjak; kamera, ton, montaža, režija: Franc Kopič;
produkcija: Franc Kopič, Smiljan Pušenjak
Znano je, da so se v
Mariboru, kmalu po koncu druge svetovne vojne, pa tudi že prej, generacije
srednješolske mladine srečevale, zbirale in družile na točno določenem mestu
pred Kavarno Astoria na Grajskem trgu. Tega kraja se je prijelo zafrkljivo ime
"ezl ek", po slovensko
"oslovski vogal". Tu so mladi postajali ure in ure, se menjavali in v
manjših skupinah razpravljali o športu, dogajanju v mestu, ljubezni, skratka o
vsem. Konec osemdesetih let je družabno življenje na tem mestu nekako zamrlo,
spomin nanj pa je ostal. Temu spominu je posvečen kratek dokumentarni film.
Slikovito niza vedre spomine in zgodbe ezlekarjev – prvih »mestnih frajerjev«,
očividcev, častilcev, komentatorjev, dokumentaristov … Za film sta avtorja
prejela vrsto mednarodnih priznanj in nagrad.
Maribor in njegova najstarejša trta na svetu
Dokumentarni film, 11',
barvno, č-b, 2010
Ideja, scenarij, tekst,
organizacija: Smiljan Pušenjak; kamera, ton, montaža, režija: Franc Kopič;
glasba: Renato Ribič; komentar bere: Zvone Lebar; produkcija: Franc Kopič,
Smiljan Pušenjak
Filmska zgodba nas najprej popelje 450 let nazaj, v mestno zgodovino. V čas rojstva naše najstarejše trte, ki še vedno rodi in raste ob Dravi na Lentu, ter je vsa čila, zdrava in občudovana. V nadaljevanju niza film vizualne dokaze o zgodnji in visoki mestni vinski kulturi, katere krona je prav ta trta. Njeno "enoletno življenje" je ob rezu in trgatvi v filmu kronološko dokumentirano, začenši z njenim legendarnim »mestnim viničarjem«, žal že pokojnim, mag. Tonetom Zafošnikom, ki jo je rešil propada. Nato spoznamo njenega novega skrbnika Staneta Kocutarja, pa njenega gospodarja, ki je vedno aktualni župan s svojimi gosti s celega sveta, vinske viteze in kraljice, mnoge organizatorje in seveda nastopajoče protagoniste ob njeni svečani trgatvi (trgače iz Malečnika, Mariborski oktet, Štajersko godbo, pevce …). Za film sta avtorja prejela 4 mednarodne nagrade in priznanja.
Kleščar: film o Dušanu
Vaupotiču - Duletu
Igrano-dokumentarni film, 73', barvno,
2003
Avtor predloge filma,
gledališke monodrame "Kleščar": Rok Vilčnik rokgre; priredba in
scenarij: Matjaž Latin, Aljoša Ternovšek; režija Matjaž Latin; kamera: Ven
Jemeršič, Žiga Koritnik; glasba: Sebastijan Duh; montaža: Dafne Jemeršič;
fotograf: Damjan Švarc; produkcija: TV Slovenija, Perfo production, E-motion
film, Dramsko društvo MUKI
Igrano-dokumentarni film Kleščar je bil posnet leta 2002 po istoimenski
gledališki igri Roka Vilčnika (alias rokgre), ki sta jo za film priredila ter
po njej napisala scenarij Aljoša Ternovšek in Matjaž Latin. Kleščar je bil prvič uprizorjen 26.
junija 1999 v Kulturno glasbenem brlogu Maribor v režiji Matjaža Latina. Že
predstava je doživela velik uspeh in mnogo ponovitev ter gostovanj širom po
Sloveniji. Osrednja figura, ki jo izvirno komično in prepričljivo upodablja
Aljoša Ternovšek, je Dušan Vaupotič Dule, »tipični« fizični delavec, ki zaradi
propada mariborske težke industrije ostane brez zaposlitve, zato se odloči, da
bo kandidiral na volitvah. To mu omogoči, da predstavi svoja stališča o
najrazličnejših stvareh in predloge za reševanje družbenih težav. »Njegovi pogledi na svet so mešanica
zdravorazumske logike in naivne preproščine, a tudi radikalizma v slogu
'gostilniških' modrovanj, obremenjenih z obilico predsodkov, stereotipov,
moškega šovinizma, patriarhalnega odnosa do lastne družine …« (Darinko
Kores Jacks). Junak filma – Dule (Aljoša Ternovšek) je svojo pot nadaljeval
tudi na slovenski nacionalni televiziji kot lik v oddaji Tistega lepega
popoldneva.
O gostih klepeta
Mag. Matej Dasko živi in deluje v Mariboru. Trenutno je zaposlen pri društvu Zofijini
Ljubimci, kjer izvaja projekt Medijskega opismenjevanja. Leta 1996 je
diplomiral iz likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Mariboru, kjer si je
kasneje pridobil tudi naziv magistra sociologije. Dolgo se je udejstvoval v
pedagoških vodah, kot organizator programov ustvarjalnega preživljanja prostega
časa in kot publicist. Tri leta je bil asistent iz predmeta socialna
antropologija pri prof. dr. Vesni Vuk Godina na Oddelku za sociologijo
Pedagoške fakultete v Mariboru. Zadnja leta se posveča preučevanju nepremične
kulturne dediščine. Veliko časa namenja raziskovanju neznanih lokacij s sledmi
prastarih kultur in naravnih posebnosti, ki jih kot strasten fotograf
dokumentira. Dve izmed številnih odkritih lokacij, naselbinski kompleks iz
srednje in zaključka bronaste dobe, je potrdila tudi stroka. Skozi projekt
Tur(m)istika, ki ga izvaja zadnji dve leti, deluje tudi na področju osveščanja
in popularizacije kulturne in naravne dediščine.
Igralec Aljoša Ternovšek je svojo gledališko
pot začel na Prvi gimnaziji v Mariboru, kjer je z Matjažem Latinom in
Sebastijanom Horvatom ustanovil Mladinsko gledališče Rusli. Po zaslugi
takratnega ravnatelja Rudija Mogeta, ki jim je bil izredno naklonjen, so
pripravljali po dve produkciji na šolsko
leto, vključno s številnimi proslavami. Študiral je na Akademiji za gledališče,
radio, film in televizijo v Ljubljani. Prva njegova premiera v profesionalnem
gledališču je bila Smrt trgovskega
potnika v režiji Žarka Petana in z Borisom Cavazzo v glavni vlogi v Mestnem
gledališču ljubljanskem, njegova prva glavna vloga pa je bil Alan Strang v Equusu Petra Shafferja in v režiji
Tomija Janežiča. V Mestnem gledališču ljubljanskem je ustvarjal do leta 2005.
Sledila so zelo ustvarjalna in plodna dobra štiri leta v Mestnem gledališču
Ptuj, nato pa obdobje svobodnjaštva. Od avgusta lani je član Prešernovega
gledališča v Kranju. Pravi, da se je z velikim veseljem odzval vabilu
direktorice in umetniške vodje, saj ga čakajo nove dogodivščine in da mogoče
celo najde tisti opojni in mamljivi vonj po šminki in prahu, ki je skrit v
njegovem prvem spominu na gledališče in ga še vedno išče.
Matjaž Latin sodi med gledališke
ustvarjalce srednje generacije. Gledališko režijo je študiral na Akademiji za
dramsko umetnost v Zagrebu. Doslej je zrežiral že preko petdeset uprizoritev,
področje njegovega delovanja pa ne zajema zgolj gledališča, temveč tudi film in
televizijo, ob režiji tudi igro. Kljub vsemu pa je dejaven predvsem v
gledališčih. Doslej je režiral domala na vseh slovenskih odrih, pogosto pa
ustvarja tudi na Hrvaškem. Med njegove odmevnejše uprizoritve v Sloveniji
sodijo Koljadev Murlin Murlo (Mestno gledališče ljubljansko, 1998), Družinske
zgodbe Biljane Srbljanović (SNG Drama Ljubljana, 2000), Ravenhillov Shopping
and Fucking (SNG Maribor, 2001), Berkoffov Jamr (Mestno gledališče
Ptuj, 2002), Panychevo Bdenje (Mestno gledališče Ptuj, 2005), Delaneyjin
Okus po medu (SNG Drama Ljubljana, 2006), Bojčev Orkester Titanik
(SNG Nova Gorica, 2007), Skubicevi Neskončno
šteti dnevi (SNG Nova Gorica, 2009), Obdlanjenje
v Spokanu Martina McDonagha
(SLG Celje,2012) idr. V sklopu Evropske
prestolnice kulture Maribor 2012 je sodeloval pri dokumentarni proslavi Was ist Maribor in
predstavi na turističnem vlakcu Safari
tour Maribor. Leta 2002 je zrežiral svoj filmski prvenec Kleščar,
v letu 2012 pa dokumentarni film Besede
onkraj vidnega. Igral je tudi glavno vlogo v slovenskem
celovečernem filmu Damjana Kozoleta Porno film.
Doc. dr. Peter Simonič je antropolog in publicist, zaposlen na Univerzi v
Ljubljani. Raziskuje na področju politike, ekonomije, ekologije, kulture in
menedžmenta. Predaval je na univerzah v Beogradu, Zagrebu, Skopju, Sevilli,
Portu, Dunaju in Stockholmu. Je avtor dveh knjig: Pustovanje in karneval v
Mariboru (2003) in Kaj si bo narod mislil? Ritual Slovenske državnosti
(2009). Uredil je več zbornikov, nazadnje Leksikon mariborske
družbe in kulture (2012), za katerega je združilo moči 160 avtorjev.
Ni komentarjev:
Objavite komentar