Vabilo - SALON SPOMINOV - for YU, četrtek 21. decembra ob 13. uri v UKM

Salon spominov ni in noče biti klasična tematska razstava. Ne gre namreč za predstavitev konkretnega dogodka, osebnosti ali kraja, niti konkretne teme. V izboru gradiva je sicer jasno izrisano časovno obdobje, vendar razstava v tem okviru ponuja oblikovno in vsebinsko zelo raznovrstno gradivo in v ospredju ni nobena določena zvrst raznolikega gradiva, ki se hrani v Zbirki drobnih tiskov v Univerzitetni knjižnici Maribor. Razstava ponuja nekakšen vsebinski prerez gradiva iz obdobja povojne skupne države. Razstava ne ponuja odgovorov zakaj je država razpadla in tudi ne predstavlja osebnih in posebnih zgodb. For Yu je preprosto nekakšen prikaz ali vzorec raznovrstnih tiskov, ki razodeva neki pretekli čas, okolje, delo in dosežke. Povojno obdobje nekdanje skupne države pokriva deset razstavnih tem vsakdanjega življenja. Predstavljene teme pa dopolnjujeta dva sklopa plakatov, predstavljena vsak v svojem razstavišču. Skupni imenovalec salona je vsekakor enoten domač nacionalni okvir. Vse razstavljene enote so izvirno slovenskega izvora. Nastale so v pretekli samostojni republiki v obdobju od 1945 do 1990, kot plod slovenskega znanja, dejanj in okoliščin in komunikacijski jezik vseh je slovenščina.

Razstava Salon spominov - for Yu ni čas za sodbe, je čas za spomin. Spomin na vsakdanjik življenja Slovencev v socialistični Jugoslaviji (1945-1990). Vabilo na sprehod skozi čas »ko nam je šlo, da nikoli tako« velja torej vsem, ki smo čas socialistične Jugoslavije doživeli in vsem tistim brez lastne izkušnje.

Pri predstavitvi izbranega gradiva je bilo upoštevanih več kriterijev: tip gradiva, njegova funkcija in oblika. Zasnovani so bili trije razstavni sklopi. Knjižno razstavišče predstavlja nabor for Yu. V desetih vitrinah se predstavlja izbor  vsebinsko zaokroženih celot tiskovin, razglednic, fotografij, koledarjev itd. in posamezne vitrine so vsebinsko naslovljene Vsakdanji trenutki, Vsakodnevno življenje, Večni spomini Vrhunski rezultati, Val navdušenja, Več poguma, Velika moč, Veliko uspehov, Veselje, Vrhunci. V Likovnem razstavišču se predstavlja izbor plakatov z naslovom : Propagandni plakati 1945-1990. Plakati so razvrščeni v tri časovne sklope: 1945-1965, 1965-1980, 1980-1990. V Avli so na ogled Reklamni plakati 1945-1990. Gradiv ne spremljajo posamezni naslovi ali datumi, kot tudi razstava ne ponuja vprašanj in ne odgovorov, saj želi biti le prikaz pestrosti kulturne dediščine hranjene v posebni zbirki Univerzitetne knjižnice Maribor in s tem obiskovalcu nuditi prijeten sprehod skozi Salon spominov.

Gradivo, ki je nastajalo vpeto v skupno Jugoslovansko okolje, izrazno in vsebinsko označuje prav poseben formalni jezik, vezan na angažirano realistično izražanje, na vsebinski ravni pa tesna povezanost s sočasno politiko in ideologijo. Družbeno in umetniško življenje v pretekli skupni državi je desetletja  zaznamovalo umetnostno obdobje ali smer socialistični realizem. Zbirka drobnih tiskov UKM hrani večvrstno gradivo (plakate, razglednice, koledarje, vabila, priponke idr.), ki oblikovno in vsebinsko ohranja spomin na obdobje Jugoslavije ter vse glavne atribute socializma v povojnem in tudi kasnejšem času pri nas. Socialistični realizem (tudi socrealizem) je umetnostno obdobje ali smer po letu 1945, ki je kot politično-umetnostna usmeritev zaznamoval vse zvrsti sočasnega umetnostnega ustvarjanja in sporočanja, od plakata, urbanizma, arhitekture do kiparstva, slikarstva in glasbe. Seveda so javno in umetniško življenje na Slovenskem, v desetletjih po vojni zaznamovala tudi druga sočasna gibanja, praviloma v sozvočju s politiko. V začetku 50. let se je pričelo približevanje Jugoslavije Zahodu in takrat se je v okviru nove kulturne politike komunistična oblast odpovedala dogmatični estetski shemi socialističnega realizma in kot uradno umetnost, ki naj Jugoslavijo v tujini predstavlja in propagira kot svobodno državo, sprejela zmerni modernizem. Vzporedno se je pričelo z iskanjem nove umetnosti, ki bi bila po svoji vsebini še socialistična, oblikovno pa že je njen protipol orientiran k abstraktni umetnosti Zahoda. 90. leta v Slovenskem izraznem prostoru pa že napovedujejo oster zasuk in prelom s tradicijo. Takšno prehajanje izraznosti je vidno predvsem v sklopih predstavljenih plakatov. Vse drugo pisano in raznovrstno gradivo pa želi biti tudi vsebinsko zgodovinsko in dokumentarno povedno.

Razstava predstavlja tematske sklope vsakdanjega življenja običajnega človeka v bivši skupni državi Jugoslaviji od petdesetih do devetdesetih let. Pričujoča razstava ni sentiment, je dokument. Dokument nekega preteklega časa, dogodkov in seveda kolektivnega spomina. Je pričevanje o modernizaciji, o dobrih časih, o svetli bodočnosti. Je sprehod skozi desetletja, ko so vsakdanje življenje zaznamovali: gospodičnam aluminijaste navijalke za lase, gospodinjam ekonom lonci, otrokom igrače Mehanotehnika, moškim stoenka. Bil je čas, ko sta pralni stroj Gorenje in mehanski pisalni stroj veljala za vrhunec modernosti. In vse je bilo narejeno v skupni Jugoslaviji. Domače Slovensko. Na razstavi ne nastopa niti ena posamezna uvožena enota. Ideje, zasnove in izvedbe so bile rojene in so delovale ter se dogajale doma. Bile so žive. Danes je pretežno  vse preteklost, materiali pa so še zmeraj tu. Zaradi njih je pričujoča razstava tudi zaživela. In mogoče bo v kom zbudila nostalgijo.

Gabrijela Kolbič