V torek, 26. 10. ob 19.00, vas vabimo v Multimedijski center KIBLA v Mariboru na predstavitev knjige Knjiga teles Aleša Štegra. Z avtorjem se bo pogovarjala Simona Kopinšek.
Telo je končnost. Zato smo na varnem, ko se dotikamo nenehnega. Nenehno – to je vznikanje jezika in obenem njegovo samouničevanje. Pet let sem pisal Knjigo teles, četudi telesa, ki jih kdaj utegnemo naseljevati ali biti z njimi povezani, nimajo lastnega jezika. To telo, ki sem, zdaj, tukaj, je zgolj možnost nekega telesa. Tu ni kraj, le smer izgube. Zdaj ni čas (časa ni), je zgolj mimikrija preobrazb preteklosti. Pet let sem poskušal napisati to knjigo. V mojih (mojih?) očeh tvori skupaj s Knjigo reči celoto, ki ne more biti ne cela ne dokončljiva. Vsaka reč je fragment in nobeno telo ni jezik nekega telesa.
(Aleš Šteger)
Pesnik in urednik, prevajalec, umetnostni kritik, pisec spremnih besedil in samostojni kulturni ustvarjalec Aleš Šteger, je rojen leta 1973 na Ptuju.
Njegov pesniški prvenec so Šahovnice ur (1995), sledili so Kašmir (1997), Protuberance (2002) in Knjiga reči (2005) in izbor poezije z zgoščenko Kamen (2005). Napisal je tudi knjigo proze Včasih je januar sredi poletja (1999), ki pomeni poskus sopostavitve poezije in proze; dokumentarnosti, pripovednosti in lirskosti, sledil mu je Berlin (2007). Pri Študentski založbi ureja knjižno zbirko Koda in za revijalne ter knjižne objave prevaja leposlovje in esejistiko, pretežno iz nemščine (Gottfried Benn, Michael Donhauser, Peter Huchel, Pablo Neruda in drugi).
Je pobudnik mednarodnega pesniškega festivala v Medani in v letih od 1996 do 2004 tudi njegov programski vodja.
Poezijo Aleša Štegra so prevedli in objavili v prek 200 mednarodnih literarnih revijah in časopisih.
Njegove knjige so prevedene v slovaščino, češčino, hrvaščino, bolgarščino in nemščino.
Šahovnice ur so bile nagrajene na Slovenskem knjižnem sejmu leta 1995, za Kašmir je leta 1998 dobil Veronikino nagrado, leto pozneje je prejel Petrarkino nagrado za mlajše evropske avtorje. Aleš Šteger je prejemnik prestižnih štipendij ameriške fundacije Abraham Woursell za leto 2001 ter nemških Akademie Schloss Solitude za leto 2002 ter DAAD - Kuenstlerprogramm, 2004.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar