Rastava o Marijanu Lipovšku in predstavitev knjige Kje so tiste steze

Ob stoletnici rojstva skladatelja, pianista, esejista, fotografa in alpinista

Vas vljudno vabimo na odprtje spominske fotografske razstave in

predstavitev knjige Kje so tiste steze

v torek, 19. oktobra 2010, ob 17. uri

v Glazerjevo dvorano Univerzitetne knjižnice Maribor.

 
»Svoj čas smo mnogo razpravljali o vzgojnem vplivu fotografije, o tem, ali je vredno fotografirati ali ne, in o zadoščenju, ki ga daje fotografsko udejstvovanje … Začel sem spoznavati, da fotografija ni tista, ki poteši hrepenenje v naših srcih. Kljub temu sem slikal dalje, nekoliko trezneje … Vso neštetokrat doživeto lepoto vsaj kot slutnjo prinašajo in ravno v svoji nedokončanosti, nepopolnosti vzbujajo upanje, da bo njih obrnjena stran — pozitiv — postala vendarle nekaj dobrega, nekaj vernega tisti veličastni resnici, ki se je v trenutku osvetlitve vtisnila vanje. Priznam — še nikoli ni pozitiv izpolnil pričakovanja, toda kdaj je nam, ki nam je dano hrepeneče in nemirno srce, izpolnitev dala utehe? Ali ni hrepenenje lepše od cilja? …»
Marijan Lipovšek, 1944

Kje so tiste steze je tretja izdaja knjige Steze, smučišča in skale. Prva izdaja (z naslovom Steze, skale in smučišča) je izšla leta 1962, druga 1978, obe pri založbi Mladinska knjiga. Povod za tretjo izdajo je leto 2010, ko mineva sto let od avtorjevega rojstva.

Že od prve izdaje naprej velja Lipovškova knjiga za klasično planinsko literaturo, ki bi jo moral poznati vsak, ki mu gore pomenijo več kot le šport in rekreacijo. Čeprav je od izida prve izdaje preteklo skoraj petdeset let, je danes knjiga še vedno aktualna. Današnji čas nenehnega hitenja in površnosti, spremenjenih vrednot in ciljev, iskanja pravega smisla in početja je tisti, ki nas vabi, da v roke spet vzamemo knjigo, kot je tale.

Lipovšek nas v svojih opisih po gorah vodi kot glasbenik, saj je knjiga zasnovana kot nekakšna simfonija. Od uvodnih poglavij dalje, od prvih korakov, ki jih je naredil pod Ljubljanskim gradom, in ko je prvič z vrha Rožnika oziroma Šišenskega hriba v daljavi opazoval gorske vršace, prek lahkotnih popotovanj po gričevju in sredogorju in prek smučarskih popotovanj nas ob koncu knjige v pravem crescendu privede v svet visokogorja do najtežjih sten in spominov na petdeset let romanja po gorah.

Povzeto po www.modrijan.si