Petek, 26. 10. −
Domofil(m) V
11.00 Ipavci: družinska kronika, 3. epizoda: Benjamin
17.00
Ipavci: družinska kronika, 4. epizoda: Gustav
18.30
Fran Žižek: TV portret
|
Domofil(m) V
|
Ipavci: družinska
kronika, 4. epizoda: Gustav
Igrano-dokumentarna
TV nadaljevanka, 72', barvno, č-b, 1976
Igrajo: Rado
Pavalec, Maja Šugman, Kristijan Muck, Tone Kuntner idr.
Življenje in delo Benjamina ter
njegovega dve leti mlajšega brata Gustava
Ipavca (1831−1908) sta tesno povezana. Oba sta se šolala v Šentjurju in v
Celju, pozneje pa v Gradcu, kjer sta tudi maturirala. Kasneje sta se vpisala na
triletno zdravstveno šolo v Gradcu, kjer sta diplomirala. Študij sta
nadaljevala na Dunaju. Ta epizoda je posvečena Gustavu, ki se je po krajšem
bivanju v Budimpešti naselil v
Šentjurju, kjer je prevzel očetovo zdravniško prakso. Več desetletij je bil
šentjurski župan. V zakonu s Karolino
Amon iz Laškega je imel deset otrok, med njimi Josipa, poznejšega zdravnika in
skladatelja. Organiziral je kulturno in gospodarsko življenje ter sodeloval z
Glasbeno Matico. Njegova velika zasluga je, da je postal Šentjur trdnjava slovenske
narodne zavednosti. Ustvarjal je predvsem vokalno glasbo, ki je znala navdušiti
poslušalce in izražati njihovo slovensko pripadnost. Njegove spevne melodije so
se hitro priljubile po vsej Sloveniji in še danes niso izgubile svojevrstne
mičnosti. Med njimi so pesmi Slovenec sem, Slovensko dekle, Budnica, Planinska roža, Danici, O mraku idr. V osemdesetih letih je Gustav v
Šentjurju ustanovil mešani zbor in
zanj tudi komponiral. V začetku leta 1907 je težko zbolel za vnetjem ledvic in vodenico. Večinoma se je
zdravil sam, z nasveti pa mu je pomagal sin Josip,
takrat že zdravnik v Šentjurju. Umrl je 20. avgusta 1908. Šentjurčani so mu
priredili velik pogreb. Štiri mesece kasneje, 20. decembra 1908, pa je v Gradcu
umrl tudi Benjamin Ipavec. Pokopali so ga na šentlenarškem pokopališču.
Fran Žižek: TV portret
Televizijski portret, 50' in 54',
barvno, č-b, 1996
Scenarij in režija: Janez Drozg;
snemalec: Ivo Belec; montaža: Stane Otorepec, Zlatjan Čučkov, Zvone Judež;
urednik: Toni Tršar; producenta: Milan Blažin, Boro Piperovič; odgovorni
urednik kulturnih in umetniških programov: Jaroslav Skrušny; produkcija:
Triada, TV Slovenija
Televizijski, radijski in gledališki
režiser Fran Žižek se je rodil na
Studencih pri Mariboru leta 1914 in po končani gimnaziji že režiral prva dela v
amaterskih gledališčih. Leta 1936 se je vpisal na dramski oddelek Državnega
konservatorija in na novinarski oddelek Svobodne šole političnih ved, kjer je
leta 1938 absolviral, študij dramskih ved pa opustil. V Mariboru je leta 1938 z
brezposelnimi igralci in amaterji ustanovil Neodvisno gledališče kot
alternativo poklicnemu, vendar je bilo le-to kmalu prepovedano. Istega leta je
prevzel umetniško vodstvo Mestnega gledališča na Ptuju. Leta 1940 je bil
vpoklican v vojsko, bil zajet in leta 1943 izpuščen. Do vrnitve v Maribor leta 1945 se je zaposlil v gledališču v Žatcu
na Češkem. Do svoje upokojitve leta 1982 je deloval še v Slovenskem narodnem
gledališču Maribor, v Gledališču Slovenskega primorja v Kopru in v ljubljanski
Drami ter na Radiu in televiziji v Ljubljani. Poleg dramskega delovanja velja
za enega izmed pionirjev slovenske televizije, saj je postavil realizacijske
osnove tako rekoč vseh televizijskih zvrsti. Bil je redni profesor na Akademiji
za gledališče, radio, film in televizijo. Za svoje delo je prejel številna
priznanja, tudi Velike Prešernove nagrade. Umrl je leta 2008 v Medvodah. Drugi
del njegovega portreta opisuje in je posvečen rojstvu slovenske televizije.
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar