V mestu nekaj dogaja

Začel se je tradicionalni Festival Lent. Čas, ko mesto zaživi in utripa do zgodnjih jutranjih ur.

Dnevno dogajanje lahko spremljate na spletni strani http://lent.slovenija.net/

Vabljeni v UKM!

Pogovor z Borisom Pahorjem in otvoritev domoznanske razstave Vita artistica - dirigentska pot Jakova Cipcija.

Prireditev od odkritju doprsnega kipa dr. Janku Šlebingerju in obeležitev Dneva državnosti

Povzetki predavanj na strokovnem posvetu, namenjenemu osvetlitvi življenja in dela dr. Janka Šlebingerja ter popularizaciji bibliotekarstva

Veselin Mišković
Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana
Mesto bibliografske dejavnosti dr. Janka Šlebingerja v procesu formiranja slovenske nacije
Povzetek:
Prispevek je fragment obširnejšega avtorjevega razmišljanja o mestu bibliografije v zgodovinskem procesu formiranja slovenske nacije. Bibliografsko dejavnost dr. Janka Šlebingerja je avtor je s podporo spoznanj zgodovinske antropologije umestil v etnične procese, ki so se pričeli odvijati v avstrijskem cesarstvu z marčno revolucijo leta 1848, trajali pa so vse do konca prve svetovne vojne oziroma do razpada Avstro-Ogrske. Ti procesi so razvidni v bibliografiji, kakor se je izoblikovala v osrednji Sloveniji v 19. stoletju. Avtor trdi, da se je bibliografija tiskov v slovenščini v 19. stoletju oblikovala v kulturno legitimacijo deprivilegiranega sloja, ki je postal nacija; da je postala instrument slovenskega nacionalizma, skozi katerega je razvidno, da so etnični procesi ubrali pot kulturne segregacije med slovensko in nemško govorečimi prebivalci; Janko Šlebinger je na prolomu 19. in 20. stoletja, ko je bilo pereče vprašanje o substanci nacije in njeni razvidnosti v umetnosti in literaturi, razširil pojem bibliografije z literarnega na vizualni medij. Album slovenskih književnikov (1928) je prvi zbornik portretne fotografije na Slovenskem, konceptualno pa se navezuje na njegov dotedanji bibliografski opus.

Franci Just
Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota
Mladostni pesniški poskusi Janka Šlebingerja
POVZETEK:
Mirko Rupel je v eni od svojih predstavitev Šlebingerjevega dela zapisal, da »izvira vse življenjsko delo in uspeh Janka Šlebingerja iz njegove ljubezni do slovenske knjige«. Ruplova misel je seveda točna. Vztrajno in zvesto sledeč tej ljubezni je Šlebinger v dobrega pol stoletja ustvaril strokovni opus, s katerim je neizbrisljivo zaznamoval slovensko biblio- in biografiko ter je kot bibliograf in biograf tudi najbolj prisoten v slovenski kulturni zavesti. A hkrati je mogoče dodati, da je njegovo ustvarjanje vodila še ena ljubezen ‒ ljubezen do leposlovja/literature. V procese njenega nastajanja, posredovanja, predstavljanja in vrednotenja se je namreč vključeval dobra tri desetletja, vse tja v začetek tridesetih let 20. stoletja, predvsem kot literarni zgodovinar, urednik in pisec številnih literarnih ocen ter poročil, tudi priložnostnih zapisov o slovenskih literarnih ustvarjalcih. To dejstvo je ožji strokovni javnosti znano, kakor tudi tisto, da je pripravil več učbenikov nemškega jezika za samouke. Manj znano pa je, da je Šlebinger v mladosti tudi sam literarno ustvarjal ‒ pesnil.
Prav tej epizodi z začetka Šlebingerjeve ustvarjalne poti se posveča prispevek in v prvem delu »popravlja« vtis, ki ga dajejo biografske in strokovne označitve njegovega dela, namreč, da je bilo pesnjenje le obrobna duhovna dejavnost v njegovem mladostnem obdobju. Šlebingerjeva korespondenca iz tega časa, njegovo kulturno-literarno delovanje in njegove doslej neznane rokopisne pesmi namreč kažejo, da je bilo Šlebingerjevo leposlovno ustvarjanje v letih 1894-1899 oz. med njegovim 18. in 23. letom starosti prav tako intenzivno kot njegovo strokovno pisanje in da sta se v teh letih v njegovi ustvarjalni osebnosti enakovredno prepletala dva načina srečevanja z literaturo ‒ njeno ustvarjanje in njeno razlaganje. Njegova ljubezen do literature se je v tem obdobju uresničevala skozi dve pisavi, pesniško in strokovno. Po opravljeni maturi in odhodu na študij pa je literarni ustvarjalec v njem umolknil, preglasil ga je literarni (in bibliografski) raziskovalec. V drugem delu pa prispevek skozi motivno-tematsko, idejno-izpovedno in verzno-kitično analizo Šlebingerjevih pesmi ugotavlja, da je pisal predvsem osebnoizpovedne in ljubezenske pesmi in v njih v postromantičnem duhu dobe obnavljal romantični literarnoestetski in izpovedni model ter pri tem preizkušal različne klasične verzno-kitične oblike.


Dr. Rozina Švent
Dr. Janko Šlebinger kot literat in literarni zgodovinar
Povzetek:
Čeprav se je dr. Janko Šlebinger zapisal v slovensko slovstveno zgodovino predvsem kot bibliograf in bibliotekar, so njegovi ustvarjalni začetki vendarle izhajali iz literarnih vod. Že kot gimnazijec je začel pesniti in kar za dve svoji pesmi prejel Shillerjevo nagrado za najboljšo slovensko pesem (1895 in 1896). Tudi v naslednjem letu (1897) je v reviji Nova Nada objavil svojo pesem »Brezuspešni nauk«. Po maturi pa se je v njegovem življenju zgodil nek nepojasnjen preobrat, saj se je sprva odločil za študij bogoslovja, ki pa ga je že po enem letu opustil in se vpisal na dunajsko univerzo (slavistika in germanistika). Po končanem študiju se je posvetil predvsem profesorskemu poklicu in ob tem deloval tudi na različnih področjih, ki pa so bila vsa tesno povezana z literarno zgodovino: objavljal je literarne korespondence in študije; pisal ocene (poročila) knjig, revij, umetniških razstav; kot urednik Ljubljanskega zvona (1910-1916) je spremljal dosežke sodobne književnosti (poročila in ocene); sodeloval z okrog 200 prispevki pri Slovenskem biografskem leksikonu; pisal nekrologe in spominske članke o sodobnih literarnih ustvarjalcih (zlasti je na novo predstavljal pozabljene vzhodno-štajerske in prekmurske pisce)… Kot nekakšen vrh (in hkrati tudi konec ?) njegovega literarnega delovanja lahko štejemo knjigo »Album slovenskih književnikov« (izšel leta 1928 pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani), ki med nekaterimi strokovnjaki ni bila sprejeta najbolje (najbolj kritično poročilo o tem delu je v Domu in svetu napisal dr. Tine Debeljak). Morda je prav ta odklonilna kritika po svoje vplivala na njegovo odločitev, da se je v naslednjih letih povsem posvetil bibliografskemu delu.
Čeprav dr. Šlebingerjevo vsestransko in obsežno delo še ni povsem raziskano, nam o njegovem pomenu priča tudi obsežna korespondenca s preko 550 različnimi dopisniki (nekateri tudi z več deset ali celo sto in več pismi /dr. Joža Glonar = 121; dr. Vojeslav Mole = 105/), ki jo hrani Rokopisna zbirka NUK (Ms 1431).


Vlasta Stavbar
Janko Šlebinger v Rokopisni zbirki UKM s poudarkom na predstavitvi njegove zapuščine
Povzetek:
Avtorica v prispevku predstavi rokopisno zapuščino dr. Janka Šlebingerja, ki jo hrani Rokopisna zbirka Univerzitetne knjižnice Maribor. Natančneje so predstavljeni trije sklopi Zapuščine Janka Glazerja, ki jih je Rokopisna zbirka UKM pridobila v različnih časovnih obdobjih, in sicer Zapuščina I (Ms 253), ki jo je pridobila leta 1953, nadalje obsežna Zapuščina II (Ms 268), ki je prišla v zbirko leta 1955 in Zapuščina III (Ms 353), ki jo je knjižnica pridobila leta 1962. Prepleta se različno rokopisno gradivo, in sicer korespondenca Janka Šlebingerja, tuja korespondenca in tuji rokopisi. Obsežen del obsegajo tudi razne zbirke gradiva, drobni tiski in drugo razno gradivo. Prispevek prinaša tudi pregled tistih rokopisnih enot, kjer je sled Šlebingerjevega dela manjša, vendar prav tako pomembna za osvetlitev njegovega dela in življenja. V Rokopisni zbirki je tudi nekaj gradiva, kjer je Šlebinger darovalec le –tega. Pomembno mesto v prispevku pa ima tudi korespondenca med dr. Jankom Šlebingerjem in Jankom Glazerjem v obdobju 1911- 1948. Oba sta vodila pomembni ustanovi in sodelovala na knjižničarskem področju ter bila tudi prijatelja.

Dan državnosti v Ljutomeru

Otvoritev parka Generala Rudolfa Maistra in odkritje spomenika Rudolfu Maistru

Prva podelitev diplom na Medicinski fakulteti v Mariboru

Vabljeni mladi 2010 v Galeriji DLUM, Galeriji Media Nox in Fotogaleriji Stolp

23. junija se odpira likovna razstava v Galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor, Galeriji Media Nox in Fotogaleriji Stolp.

Razstava urbarjev in urbarialnih registrov v Pokrajinskem arhivu Maribor

Pokrajinski arhiv Maribor vabi 23. junija 2010 na otvoritev razstave urbarjev

Dan kulturnih društev 2010

Zveza kulturnih društev Maribor vabi jutri 17. junija 2010 na primorski večer v dvorano Union

Slikarsko-kiparska razstava na Ptuju

Mariborski umetnici Anka Krašna in Metka Kavčič vabita jutri 17. junija 2010 na skupno umetnostno razstavo na Ptuj

200 let rojstva Stanka Vraza

19. junija 2010 vabljeni v Ormož na znanstveni posvet in odkritje spominske plošče.

Poletna muzejska noč

To soboto 19. junija Umetnostna galerija Maribor vabi na Poletno muzejsko noč.

POLETNA MUZEJSKA NOČ V UGM

sobota, 19. junij 2010, od 10.00-24.00

UGM se tradicionalno pridružuje Poletni muzejski noči, enemu najbolj priljubljenih kulturnih dogodkov v Sloveniji, in na široko odpira svoja vrata v svet umetnosti. Obiskovalce vabimo na celodnevno druženje v UGM z ustvarjalnicami, vodstvi in koncertom šansonov. In še: prost vstop v galerijo, razprodaja katalogov, jagode, sveži napitki in zvezdno nebo. Nazdravimo poletju!

10.00-11.30 DRUŽINSKA USTVARJALNICA / Igriva arhitektura

vodita: arhitektki Maša Cvetko in Alenka Korenjak iz kolektiva Prostorož

Tokratna sobotna ustvarjalnica bo potekala v okviru programa Igriva arhitektura v organizaciji Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. Mladi obiskovalci bodo na delavnici v UGM ugotavljali ali je dvorišče, ki je parkirišče, lahko tudi igrišče? Je lahko kaj drugega? Trg, park, zelenjavni vrt, plaža, oder, peskovnik, galerija, terasa, plesišče? Z oblikovanjem urbane opreme iz večnamenskih izdelkov Bobles bodo mladi obiskovalci pod vodstvom arhitekt oblikovali javne prostore z različnimi možnostmi uporabe. Delavnice so namenjene otrokom od 4.-14. leta starosti, dobrodošli pa so tudi starši.

16.00-18.00 GRAFITARSKA USTVARJALNICA S STUDIJEM 39 / Izdelajmo svoj stensil

vodijo: člani Studia 39 in Urška Babuder, likovna pedagoginja

Skupina mariborskih grafitarjev organiziranih v Studio 39 bo na dvorišču UGM poleg prikaza svojih kreativnih vizualnih rešitev in spretnosti s sprejem, pripravila delavnico za mlade obiskovalce in vse mimoidoče radovedneže. Vabimo vas, da se nam pridružite in izdelate svoj stensil (tehnika stenske poslikave s pomočjo šablone), ki ga boste umestili v skupinsko poslikavo. Studio 39 želi dvigniti kakovostno raven vizualnih intervencij v javnem prostoru in spremeniti negativno sprejemanje posegov v urbanem okolju. Delavnica je primerna za mlade od 10 let, vabljeni pa tudi vsi mladi po srcu!

20.00-21.00 VODSTVO PO RAZSTAVI / Mednarodni arhitekturni natečaj EPK - reka Drava 2012

vodi: Roger Riewe, arhitekt, profesor na TU v Gradcu in predsednik žirije natečaja

Na razstavi predstavljamo idejne rešitve mednarodnega arhitekturnega natečaja za ureditev nabrežja reke Drave, novo peš in kolesarsko brv čez reko Dravo ter novo zgradbo UGM. Natečaj, ki ga je za ureditev področja reke Drave razpisala Mestna občina Maribor pod okriljem Mednarodne zveze arhitektov, je privabil več kot 400 arhitektov iz 50 držav. Predstavljamo drzne, inovativne in sveže projekte, ki bodo v prihodnjih letih krojili novo podobo glavne mestne vedute in Maribor popeljali bližje k kulturni prestolnici Evrope leta 2012. Po razstavi bo vodil arhitekt in profesor Tehniške univerze v Gradcu, Roger Riewe, ki je predsedoval mednarodni komisiji arhitekturnega natečaja za izbor nove brvi in ureditve nabrežja. Vodstvo bo potekalo v angleškem jeziku!

21.00-22.00 VODSTVO PO RAZSTAVI V ROMŠČINI, FRANCOŠČINI, ŠPANŠČINI

Vodstva po razstavi Mednarodni arhitekturni natečaj EPK - reka Drava 2012 bodo potekala v španščini (vodi: Edwin Muñoz, Kolumbija), romščini (vodi Fatmir Bećiri, predsednik romskega društva Romano Pralipe) in francoščini.

21.30-23.00 KONCERT SKUPINE PAPIR / Družinski ansambel za prosperiranje poezije in glasbe

Skupina Papir je bila kot čisto nov bend označena za 'Real Madrid totega mesta', saj gre za združbo odličnih mariborskih avtorjev in glasbenikov (Igor Bezget, Rok Vilčnik, Sebastijan Duh, Gregor Stermecki, Ana Bezjak, Tadej Kampl, Bruno Domiter itd.). Na Večeru nove popevke v Maribor so skupaj z gosti navdušili veliko dvorano mariborskega gledališča. Za skupino, ki še nima svojega glasbenega ploščka – ravnokar končujejo snemanje prvega albuma – so to zavidljivi dosežki. Pripravite se – iz Maribora prihaja val Nove popevke in na njem na veliko jezdi Družinski ansambel za prosperiranje poezije in glasbe Papir. (V primeru slabega vremena bo koncert v Jazz Klubu Satchmo.)

10.00-24.00

> RAZPRODAJA PUBLIKACIJ UGM, publikacije, knjige, plakati, cd-ji itd. po izredno ugodnih cenah.

> PROST VSTOP V GALERIJO, cel dan široko odprta galerijska vrata.

> PODALJŠAN ODPIRALNI ČAS, galerija odprta do polnoči!

PROST VSTOP NA VSE PRIREDITVE! VLJUDNO VABLJENI!

Razstava Letoviščarji pozdravljeni!

Vir: UKM, Zbirka drobnih tiskov

Plakat kot ikona, kultni status plakata, plakatna histerija!


Na prvi pogled bi to misel pripisali današnji dobi. Pa vendar to ne drži.

Sodobni plakat je predvsem reklamni – oglaševalski in je obsojen je na milost in nemilost javnosti, ki ji je namenjen in ki ga lahko opazi ali prezre. Zgodovina plakata pa je bila tudi drugačna. Ob koncu 19. in na prehodu v 20. stoletje, ko je plakat dosegel svojo zlato dobo, se je v Evropi in ZDA začela prava plakatna histerija. Plakati so postali zaželeno zbirateljsko blago. Navdušenci so jih še sveže kupovali v tiskarnah ali poskušali podkupiti plakaterje; če ni šlo drugače, so jih potrgali s plakatnih mest, preden so se posušili. Zbiratelji in kritiki so osnovali klube, organizirane so bile številne razstave, nastajale so galerije plakatov, ustanavljale so se revije o plakatih, pojavili so se celo trgovci s plakati. Tako je bilo nekoč, ko so se z oblikovanjem plakatov ukvarjali šolani grafiki, slikarji in arhitekti. Danes so plakati skoraj izključno v domeni oglaševalske stroke, ki pa resda vizualno zaseda vse poglede naših življenj. In vendar je prav zaredi poplave plakatne produkcije ponovni edinstven status plakata nemogoč.

Prav zaradi takega premisleka sem se odločila v poletnih mesecih, v razstavišču Avla UKM razstaviti 14 izzivalnih starih slovenskih turističnih plakatov od leta 1924 do leta 1952.

Izbor plakatov, ki so nekoč vabili v hribe in na morje nosi naslov:

Letoviščarji pozdravljeni! in so sicer hranjeni v mnogo obsežnejši zbirki posebnih gradiv - Zbirki drobnih tiskov.

Vabljeni!

Gabrijela

Arhitekturna razstava UGM

Danes ob 18. uri otvoritev arhitekturne razstave v Razstavnem salonu Rotovž

KONTINUITETA MODERNE
hrvaška arhitektura od modernizma do 2010

10. junij – 4. julij 2010

Razstavni salon Rotovž, Trg Leona Štuklja 2
otvoritev: četrtek, 10. junij 2010, ob 18.00

Hrvaška moderna in sodobna arhitektura je v mednarodnem okolju malo prisotna, vendar je prav v zadnjih letih pritegnila kar nekaj pozornosti. Nove kritične interpretacije bogatega, vendar specifičnega arhitekturnega okolja spodbujajo njeno mednarodno prepoznavnost. Razstava predstavlja najpomembnejše mejnike v razvoju hrvaške arhitekture od 30-ih let do danes in združuje 85 del hrvaških arhitektov, v veliki večini realiziranih v Zagrebu in drugih hrvaških mestih ter nekatera v tujini (Maribor, Sarajevo, Bruselj itd.).

V 20. stoletju je bila Hrvaška del petih različnih državnih tvorb in treh ekonomsko-političnih sistemov, ki so povzročali nenehno nestabilnost socialnega konteksta in vodili v pomanjkljiv proces modernizacije. V tridesetih letih 20. stoletja, v obdobju vzpona industrializacije, je arhitektura pripomogla k oblikovanju moderne urbane identitete in obenem ustvarila ugodne prostorske pogoje vse bogatejšemu meščanskemu razredu. Hkrati je bila izredno socialno angažirana, kar ne preseneča, saj je bila velika večina arhitektov, ki so sodelovali s svetovno priznanimi arhitekti – od Loosa pa vse do Le Corbusiera – progresivnih levičarjev. V procesu urbanizacije ter zavezništvu modernizma in socialističnega političnega projekta 50-ih in 60-ih let je arhitektura pridobila ugled in postala ena izmed vodilnih kulturnih in tehničnih ved ter pomemben simbol izgradnje t. i. 'nove družbe', ki se je nagibala v smer utopije. Po osamosvojitvi leta 1991 je progresivna arhitekturna scena v dereguliranem okolju našla svoj novi 'modus operandi' in tako vzpostavila kritičen odnos do tranzicijskih in post-tranzicijskih okoliščin. Rezultat tega razvoja je veliko kvalitetnih arhitekturnih realizacij. Skupna determinanta teh realizacij je posodobljena ambicija, ki se nanaša na različne vire: od prikazovanja politične moči do izboljšanja socialnega standarda. Razstava prikazuje pomembne zgradbe ter predstavlja posebej kreativna obdobja hrvaške arhitekture.

Arhitekti: Juraj Denzler; Juraj Neidhardt; Josip Pičman; Ernest Weissmann; Ivan Zemljak; Foundation Block; Stjepan Planić in Slavko Löwy; Antun Ulrich in Stanko Kliska; Josip Pičman; Nikola Dobrović; Stjepan Planić; Drago Ibler; Frane Cota; Alfred Albini; Ivan Antolić in Zdenko Kolacio; Vladimir Turina; Marijan Haberle; Lovro Perković; Neven Šegvić; Radovan Nikšić in Ninoslav Kučan; Boris Magaš, Edo Šmidihen in Radovan Horvat; Alfred Albini; Vladimir Turina; Kazimir Ostrogović; Ivan Vitić; Rikard Marasović; Julije De Luca, Matija Salaj, Bernardo Bernardi, Ante Rožić, Stanko Fabris, Drago Galić, Branko Raos in Slavko Jelinek, Neven Šegvić, Vjenceslav Richter, Vojin Bakić, Boris Krstulović, Hrvoje Njirić in Helena Paver Njirić; Ante Kuzmanić, Danijel Marasović, Goran Rako, Bojan Radonić; Veljko Oluić in Tonči Žarnić, Hildegard Auf – Franić in Veljko Oluić; Saša Randić, Idis Turato, Fran Krsto; Miljenko Bernfest, 3LHD, Studio UP; Miroslav Geng; Goran Rako, Nenad Ravnić, Josip Sabolić; Davor Bušnja; Robert J. Loher, Petar Mišković, Branimir Rajčić; CAPSULA; Iva Letilović, Morana Vlahović; Ivan Galić, Mario Perossa, Ante Nikša Bilić, Nikola Popić; Dina Ožić-Bašić, Đurđa Vujnović; 2A; Studio BiF, Nenad Fabijanić; Vinko Penezić, Krešimir Rogina; Andrej Uchytil, Renata Waldgoni; Snježana Jakopčić, Andrija Rusan; Nikola Popić, Nikola Bašić, Goran Rako, Andrija Rusan, Igor Franić, Davor Katušić; Branimir Medić, Pero Puljiz z Zdravko Ajduković

Razstavo so pripravili revija Oris, Zavod Oris – Hiša arhitekture in Arhitekst iz Zagreba v sodelovanju z Umetnostno galerijo Maribor.

VSTOP PROST! VLJUDNO VABLJENI!

Tekmovanje opernih pevcev

Od danes pa do 12. junija poteka v Mariboru Mednarodno tekmovanje opernih pevcev Ondina Otta.
Koncert finalistov bo 12. junija ob 19. uri v SNG Maribor

Stara trta

Umetniški kabinet Primož Premzl in Univerzitetna knjižnica Maribor vabita na predstavitev knjige Toneta Zafošnika Zgodba o najstarejši trti na svetu

Najstarejša trta na svetu okoli leta 1960, neznani avtor, iz Zasebne zbirke Primoža Premzla

Zbornik Mesto in gospodarstvo

V sodelovanju Muzeja narodne osvoboditve Maribor in ljubljanskega Inštituta za novejšo zgodovino  je nastalo obširno delo, ki obravnava gospodarstvo v Mariboru za obdobje 20. stoletja. V zborniku z naslovom Mesto in gospodarstvo je tudi prispevek sodelavke UKM dr. Jerneje Ferlež z naslovom Maribor kot prostor prebivanja med kontinuiteto in spremembami.

Otvoritev razstave Judje v Lendavi

Sinagoga vabi 10. junija 2010 na odprtje razstave Judje v Lendavi

Predstavitev prihodnje gledališke sezone SNG Maribor

Vabilo na predstavitev knjige Ženske v Titovi senci

Muzej NO Maribor 8. junija 2010 vabi na predstavitev knjige

Vabilo na otvoritev razstave mednarodnega arhitekturnega natečaja EPK Drava 2012

Danes v Umetnostni galeriji Maribor razstava mednarodnega arhitekturnega natečaja EPK Drava 2012

Začetek

Vedno se mora nekje začeti...


Temelje nam je postavil Karel Verstovšek s svojim seznamom historičnih člankov iz raznih časopisov za obdobje 1905-1906. Bibliografijo člankov je napisal na predlog Franca Kovačiča, pobudnika za ustanovitev Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko. Le-to je bibliografijo potrebovalo pri svojem znanstveno-raziskovalnem delu.




Vir: UKM, Rokopisna zbirka, MS 10

Danes nadgrajujemo domoznansko dejavnost tu - na blogu Enote za domoznanstvo Univerzitetne knjižnice Maribor.


Na blogu bomo objavljali domoznanske vsebine, prikazali bombončke iz naših bogatih depojev in opozarjali na aktualno dogajanje v mestu Maribor.
Veseli bomo vsakega komentarja, pobude,...