četrtek, 10. december 2015

Vabilo na razstavo ZNAMENITI SLOVENCI V BEOGRADU


RAZSTAVA
Znameniti Slovenci v Beogradu

Avtorji: Saša Verbič, Dušan Sindik, Slobodan Jakoš in
mag. Karmen Salmič Kovačič, Renata Močnik
Oblikovalca gostujoče razstave: Marija Vauda in Nikola Pilipović

Odprtje bo v četrtek, 17. decembra 2015, ob 17. uri v
Univerzitetni knjižnici Maribor.

V  imenu ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca in v imenu Urada Vlade republike Slovenije,
bo nagovor prebral in razstavo odprl gospod Marjan Cukrov, višji svetovalec v kabinetu ministra.

Skladbe Kje so tiste stezice, Plač matere in Oreh skladatelja Zlatana Vaude bodo izvedli
pianistka Adriana Magdovski, violinistki Sausan Hussein in Špela Huzjak ter baritonist Aleš Marčič.


Prisrčno vabljeni!

torek, 3. november 2015

četrtek, 8. oktober 2015

ŠTUDENTSKI OKTOBER V UKM


Vabilo


6. 10. 2015, Literat v mariborskem zaporu


Leta 2013 smo v UKM zasnovali serijo sprehodov s skupnim naslovom Iz knjižnice v mesto.
Osnovna zamisel sprehodov je, da od zanimivega gradiva, ki ga hranimo v knjižnici, peljemo na sprehod do lokacije v mestu, ki je z njim povezana.
V torek, 6. oktobra 2015, ob 16. uri
vas vabimo na sprehod LITERAT V MARIBORSKEM ZAPORU ogled kaznilniškega reda iz fonda UKM in sprehod do kaznilnice, kjer je bil v začetku 50-tih let zaprt Vitomil Zupan
Vodita: dr. Jerneja Ferlež, Borut Gombač, UKM
Zbirno mesto: Avla UKM

torek, 15. september 2015

Vabilo



Leta 2013 smo v UKM zasnovali serijo sprehodov s skupnim naslovom Iz knjižnice v mesto.
Osnovna zamisel sprehodov je, da od zanimivega gradiva, ki ga hranimo v knjižnici, peljemo na sprehod do lokacije v mestu, ki je z njim povezana.

V torek, 15. septembra 2015, ob 16. uri

vas vabimo na sprehod

IZ TRTE GRE V SODČKE
od ampelografskih atlasov do Stare trte in mestnih vinotek

Vodita: Boža Janžekovič in Renata Močnik, UKM
gosta: Stane Kocutar, mestni viničar in Saša Arsenovič, vinoteka Rožmarin
Zbirno mesto: Glazerjeva dvorana UKM





 Blauer Kölner/ Žametovka (žametna črnina, modra kavčina)
Iz:Umetniški kabinet Primož Premzl, Zbirka ampelografskih upodobitev Vinzenza in Contrada Kreuzerja, 2001




Napoved sprehodov Iz knjižnice v mesto 2015

Literat v mariborskem zaporu
Ogled kaznilniškega reda v UKM in sprehod do kaznilnice, kjer je bil v začetku 50-tih let zaprt Vitomil Zupan
29. september, 16.00


Dopuščamo možnost spremembe termina

ponedeljek, 14. september 2015

VABILO - DIALOGI - 50 LET: tiskovna konferenca



Dialogi, revija za kulturo in družbo, praznujejo letos 50. letnico (1965−2015).
Ob tem častitljivem jubileju smo pripravili vrsto prireditev in tematskih številk.
Vabimo vas na predstavitev, na kateri bomo spregovorili o 50. letnici in predvsem predstavili dva aktualna projekta:
1. Tematsko številko Živeti v Mariboru, živeti Maribor,  ki je izšla poleti. Uredil jo je Boris Vezjak, na njegova vprašanja pa je odgovorilo 47 uveljavljenih Mariborčank in Mariborčanov s področja kulture in umetnosti, književnosti, družbe in intelektualne kulture, zgodovine, politike in medijev.  Ta številka Dialogov močno spreminja ustaljene poglede na mesto in razbija doslej veljavne stereotipe o kulturni sivini, industrijski puščavi in letargičnem hedonizmu štajerske prestolnice.
in
2. Mednarodno konferenco Novi razmisleki o evropskih središčih in obrobjih, ki jo bodo Dialogi gostili v Mariboru v četrtek, 17. septembra, in na kateri bodo o enem najbolj perečih problemov sodobne Evrope spregovorili vrhunski tuji in domači predavatelji.
Predstavitev bo v ponedeljek, 14. septembra 2015, ob 11. uri v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor.
Vljudno vabljeni.

Emica Antončič
odgovorna urednica

petek, 19. junij 2015

ponedeljek, 15. junij 2015

Vabilo


Leta 2013 smo v UKM zasnovali serijo sprehodov s skupnim naslovom Iz knjižnice v mesto.
Osnovna zamisel sprehodov je, da od zanimivega gradiva, ki ga hranimo v knjižnici, peljemo na sprehod do lokacije v mestu, ki je z njim povezana.

V torek, 16. junija 2015, ob 16. uri

vas vabimo na sprehod

GOSPOSKA, MATER SI OZKA
roman Orlanda Uršiča in sprehod po njegovih lokacijah

Vodita: Orlando Uršič in Borut Gombač
Zbirno mesto: Avla UKM

 Gosposka ulica, iz Zbirke drobnih tiskov UKM 
Napoved sprehodov Iz knjižnice v mesto 2015
 

Iz trte gre v sodčke
Vinska poezija in ampelografski atlasi v fondu UKM in sprehod od Stare trte do vinotek
15. september, 16.00

Literat v mariborskem zaporu
Ogled kaznilniškega reda v UKM in sprehod do kaznilnice, kjer je bil v začetku 50-tih let zaprt Vitomil Zupan
29. september, 16.00

Dopuščamo možnost spremembe terminov.

petek, 5. junij 2015

torek, 19. maj 2015

petek, 15. maj 2015

petek, 8. maj 2015

Vabilo


Prvi povojni plakati so jasen prikaz zanosa in popolne predanosti novim časom in novim nalogam. Konec vojne je napovedal čase, ko je osvobodilna oblast pri razglašanju novih skupnih vrednot masovno pričela z uporabo najmočnejšega  in najpomembnejšega propagandnega orožja, plakata. Začela se je nova doba v zgodovini slovenskega oblikovanja in prav prvi povojni plakati so bili nujni  koraki, ki so vodili k poznejšemu razcvetu slovenskega plakata.
Tema svobode in prihajajočih svobodnih volitev je bila hvaležna vsebina tudi ambicioznejšim domačim oblikovalcem. Oblikovno zgodnji povojni politični plakati vzpostavljajo vizualni jezik, ki se je kasneje pod vplivom socrealistične likovne umetnosti in ilustracije, razvil v novo vizualno govorico. Za predstavljene povojne plakate je značilno, da so podpisani in so odlični obrtni izdelki tiskarn.
Današnji gledalci na te, v primerjavi z današnjimi, »velike« plakate, ne gledamo izključno kot na izdelke z natančnim namenom, ampak kot na delčke naše zgodovine in sevda razvoja specifičnega likovnega jezika neke dobe in ideologije. Danes povojne plakate vidimo bolj kot podobe iz preteklosti, kot ostro prepoznavno politično usmerjanje. Povojni plakat je bil univerzalen komunikacijski sistem, ki je kot pomemben dejavnik krepil politiko države in ideologijo. Kombinacija slike in kratkega inventivnega sporočila je imala izključno funkcijo prenašanja uradnih propagandnih sporočil. V povojnem obdobju plakat zaživi v velikih formatih, z katerih zrejo junaške postave tako značilne za prepričevalni izraz socialističnega realizma., ki slika realnost združeno z njeno socialno perspektivo.
Kot današnji gledaleci na te plakate pogosto gledamo z nostalgijo po časih, ki jih morda niti nismo poznali. To so bili časi Jugoslavije, povojne izgradnje in napredka, časi bratstva in enotnosti delavskega razreda. Njihova naloga je bila vzbuditi želje po drugačnem življenju in usidrati v ljudeh zavest o prihajajočem boljšem vsakdanu, o moči posameznika na skupni poti. Vendar predstavljeni volilni plakati neposredno nagovarjajo prav slovenskega volilca, vse Slovence, preko slovenskih oblikovalskih imen. Domači politični povojni plaskat je bil zamišljen kot mobilizacijsko in agitacijsko sredstvo, se pravi je izključno predmet politične komunicije. Kaže tudi na na živo likovno izročilo, ki se navezuje na domačo socialno angažirano umetnost dvajsetih in tridesetih let.



petek, 17. april 2015

Vabilo


Vabilo

Vabljeni na otvoritev fotografske razstave, NEVIDNE KOORDINATE KULTURNIH KNJIG avtorice Maje Šivec, ki bo 17. aprila 2015, ob 13.uri v okviru 18. Slovenskih dnevov knjige, v Univrzitetni knjižnici Maribor.

Vabljeni na slavnostno otvoritev 18. dnevov knjige v Mariboru Ko te napiše knjiga 2015, v petek, 17. aprila 2015, ob 13. uri


četrtek, 2. april 2015

Predstavitev dragocenosti, ki je našla mesto v UKM, bo v četrtek 2. aprila ob 13. uri v Glazerjevi dvorani


Knjižnica Ivana Potrča na Ptuju in Umetniški kabinet Primoža Premzla iz Maribora sta izdala 454 let staro knjigo. Doslej so jo v latinščini lahko brali samo posvečeni, zdaj je ta hvalnica rodu avtorja barona Žige Herbersteina prevedena v kleno slovenščino. Ker Herberstein otrok ni imel, je Gratae posteritati (Ljubemu zanamstvu) zapuščina za vse nas. Kaj neki nam ima najslavnejši med diplomati 16. stoletja povedati še danes?

Na vsem svetu je le še 11 izvodov te knjige (Yale, Harward, Dresden ...), toda ptujska je posebna zato, ker so v njej natisnjene risbe naknadno ročno pobarvane. Na lesorezih so podobe devetih vladarjev tistega časa, naslednjih šest podob pa predstavlja avtorja samega. In to ne v kakšnih zategnjenih diplomatskih gvantih po današnjih predstavah, ampak v najodličnejših in najdragocenejših oblačilih, ki so mu jih dajali v dar vladarji, ki jih je obiskoval, ali pa ga je v njih k njim pošiljal cesar Svetega rimskega cesarstva, ki je takrat obsegalo tudi avstrijske dežele, katerih sin je bil Žiga. Na okroglih risanih medaljonih so rimski cesar Maksimilijan, danski in norveški kralj Kristijan, prvi kralj Poljske Sigismund pa kralj Ogrske in Češke Ludvik, nadvojvoda Avstrije in kralj Nemčije, Ogrske in Češke Ferdinand, rimski cesar Karel V. ter na posebni sličici še deseti turški sultan Sulejman I. Veličastni. A možje so tu le za ponazoritev, knjiga v vsej bleščavi in bogastvu v resnici razkazuje Žigo Herbersteina. Lesorezec (vsaj dva sta podobe vrezala v leseno desko) je do potankosti izrisal oblačila, vzorce, zavihke, gube ... Obdarjen s plaščem pri ruskem Ivanu Groznem pa v kožuhu, ki ga je dobil od rimskega kralja Karla, ovekovečen v oblačilih, v katerih ga je k poljskemu kralju in moskovskemu knezu Vasiliju odposlal cesar Maksimilijan, ali v oblačilih in plašču, ki mu jih je podaril turški sultan, pa tudi v obleki, v kakršni je stopil pred sultana ...
Delo, 2.11.2014

torek, 10. marec 2015

MARIBOR – Sugli scaffali polverosi dell’Archivio Provinciale, le biografie delle donne dell’odonomastica cittadina

Društvo Toponomastica femminile (Ženska toponomastika) s sedežem v Rimu obvešča, da bo na svoji spletni strani odprlo sekcijo za objavo raziskovalnega gradiva o ženski toponomastiki v Sloveniji. Za ta namen iščejo prostovoljke in prostovoljce, ki bi skupaj z njimi raziskovali žensko odonomastiko/toponomastiko v vseh občinah v Sloveniji in ustvarili pregled deležev ulic, poimenovanih po ženskah, glede na število ulic, poimenovanih po moških.

V drugi fazi raziskovalnega dela bodo pripravili biografske povzetke o Slovenkah, po katerih so poimenovane ulice, ceste itd. v občinah v Sloveniji.

Podatki za Maribor: http://impagine.it/maribor-sugli-scaffali-polverosi-dellarchivio-provinciale-le-biografie-delle-donne-dellodonomastica-cittadina/


MARIBOR – Sugli scaffali polverosi dell’Archivio Provinciale, le biografie delle donne dell’odonomastica cittadina

,di Elena Cerkvenic
Foto di Branimir Ritonja
Maribor, storicamente Marburgo sulla Drava, è il secondo centro della Slovenia per numero di abitanti, e il capoluogo della Stiria slovena.
Sottoposta per secoli all’Impero austro-ungarico, attaccata sovente da turchi-ottomani, alla fine della I guerra mondiale la città fu contesa tra Austria e Jugoslavia e finì con l’essere parte di quest’ultima. La Germania nazista non le risparmiò l’occupazione.
Oggi Maribor, situata sul fiume Drava, nel punto in cui si incontrano i monti Pohorje, la Valle e la Piana della Drava, le catene collinari del Kozjansko e delle Slovenske gorice, è diventata un’importante meta turistica, legata alla ricchezza paesaggistica e culturale.
La pendici innevate alle porte della città richiamano inoltre il turismo sportivo e ospitano, nel mese di gennaio di ogni anno, gare di slalom speciale e la tradizionale “Volpe d’oro” (Zlata lisica), competizione di slalom e gigante femminile valida per la Coppa del Mondo di sci alpino.
A differenza di quanto accade in generale in Slovenia e in particolare a Lubiana, dove prevalgono le intitolazioni femminili a combattenti nella lotta per la liberazione nazionale, Maribor presenta un quadro più vario, che coinvolge, oltre alle combattenti, donne del mondo dello spettacolo, attrici di teatro, scienziate, mediche, nonché figure poetiche tratte dalla letteratura.
In alcuni casi è difficile raccogliere informazioni biografiche relative alle donne ricordate nell’odonomastica cittadina e il nostro lavoro si è avvalso del contributo dell’Archivio Provinciale di Maribor.
2.MARIBOR_Ulica_Eve Lovse
2.
Eva Lovše, pediatra
(Miklavž nad Rimskimi toplicami, 1914 – 2003)
Eva Lovše, pediatra, studiò medicina tra Zagabria e Ljubljana e svolse il tirocinio all’ospedale generale di Maribor. Nel luglio 1941, dopo l’occupazione, si trasferì in Serbia per poi rientrare ed esercitare al policlinico scolastico di Maribor, cinque anni più tardi. Nel 1963 era la prima medica specialista in medicina scolastica. Per il lavoro svolto le vennero conferiti nel 1990 il premio dr. J. Potrč e nel 1994 il sigillo della città di Maribor.
3.MARIBOR_Ulica Brete Buksek
3.
Berta Bukšek, attrice
(Ljubljana, 1879 – Maribor, 1929)
Berta Bukšek iniziò a lavorare al teatro regionale di Ljubljana nel 1898 come cantante di coro, suggeritrice di opera e attrice. Divenne un’ottima esecutrice di ruoli comici drammatici e di operetta. Nel 1919 si trasferì a Maribor per recitare al teatro nazionale sloveno, allora istituito, dove continuò ad esibirsi, come attrice principale e caratterista fino al termine della sua vita.
 4.MARIBOR_Ulica_Silvire Tomasini
4.
Silvira Tomasini, eroina nazionale
(Trieste, 1913 – Kosovska Mitrovica, 1942)
Silvira Tomasini entra a far parte di associazioni accademiche di sinistra già durante gli studi a Lubiana. Contribuisce all’organizzazione del movimento pacifista giovanile a Maribor. Dal 1940, insegna al liceo di Kosovska Mitrovica ed è impegnata soprattutto nel campo sociale e culturale. Nel 1942, viene arrestata dai tedeschi, interrogata, torturata e uccisa in carcere. Il 27 novembre 1953, le viene conferito l’Ordine di eroina nazionale della Jugoslavia.
5.MARIBOR_Ulica_Mileve Zakrajškove
5.
Mileva Zakrajšek, attrice
(Postojna, 1885- Maribor, 1971)
Frequentò la scuola anche a Trieste, sebbene avesse vissuto la gioventù per lo più a Novo mesto. Iniziò la sua carriera artistica all’età di 40 anni e nel 1926 recitò per la prima volta al Teatro nazionale di Maribor e ne divenne l’attrice principale. Fu un’artista di eccezionale talento, semplice, schietta, spontanea, e le sue rappresentazioni risultarono sempre naturali, profonde, vissute. Fu anche attrice cinematografica. Le venne conferito per ben due volte il Premio Prešeren della Repubblica di Slovenia (nel 1948 e nel 1959).
6.MARIBOR_Ulica Slave Klavore
6.
Slava Klavora, eroina nazionale
(Maribor, 1921 –1941)
Slava Klavora studiò economia a Zagabria. Con lo scoppio della seconda guerra mondiale organizzò attività di lavoro studentesche per la liberazione nazionale al confine settentrionale. Dopo il 21 giugno 1941 si attivò nella Stiria slovena (Štajerska) all’interno dell’organizzazione delle unità partigiane della liberazione nazionale. Nell’agosto 1941 venne arrestata dalla Gestapo e rinchiusa. Venne torturata e uccisa nel cortile delle carceri giudiziarie di Maribor.
7.MARIBOR_Ulica Drine Gorisek
7.
Drina Gorišek, medica
(Pula, 1909 – Maribor, 1962)
Drina Gorišek, medica, attiva nell’ambito politico-sociale, completò gli studi di medicina a Zagabria nel 1934. Durante la II guerra mondiale esercitò a Banja Luka, ma dopo la guerra lavorò al reparto di chirurgia dell’ospedale di Maribor. Fu fondatrice e direttrice del dipartimento di trasfusione di Maribor. Nel 1957 le venne conferito l’Ordine del lavoro di II grado.
8. MARIBOR.Ulica_Anice Černejeve
8.
Anica Černej , educatrice, scrittrice, poeta
(Čadram, 1900 – 1944 Neubrandenburg, 1944)
Insegnante, laureata in pedagogia, venne arrestata nel 1943 dai tedeschi e deportata al campo di concentramento di Ravensbrück. Successivamente si trasferì a Neubrandenburg. Scrittrice e poetessa, compose per lo più poesie per bambini, in cui viene espresso l’amore per la propria terra. Molte sue poesie vennero musicate.
9. MARIBOR_Urskina ulica (2)
9.
Urška, personaggio della poesia slovena
(Zalika Dolenc, 1804-1882)
Urška è un personaggio letterario che s’incontra nella poesia Il genio dell’acqua (Povodni mož), scritta dal poeta France Prešeren. Urška rappresenta Zalika Dolenc. France Prešeren la dipinge come le bella, giovane, appariscente Urška, che al ballo sulla Piazza Vecchia (Stari trg) a Ljubljana, respinge irremovibile i corteggiatori. Alla fine sceglie Il Genio dell’acqua, con il quale, balla sempre più veloce, nonostante i tuoni e il vento, finché non scompaiono entrambi nell’impetuosa Ljubljanica.
10.MARIBOR_Ulica_lepe Vide
10.
Lepa Vida, personaggio poetico della letteratura slovena
La canzone popolare della bella Vida sarebbe nata tra il 9° e l’ 11° secolo.
Nel dramma Lepa Vida (1912), che fu scritto da Ivan Cankar e ha origine nella rielaborazione di France Prešeren, viene messo in rilievo lo struggimento, come simbolo poetico.