Salon spominov ni in noče biti klasična tematska razstava. Ne gre
namreč za predstavitev konkretnega dogodka, osebnosti ali kraja, niti konkretne
teme. V izboru gradiva je sicer jasno izrisano časovno obdobje, vendar razstava
v tem okviru ponuja oblikovno in vsebinsko zelo raznovrstno gradivo in v
ospredju ni nobena določena zvrst raznolikega gradiva, ki se hrani v Zbirki
drobnih tiskov v Univerzitetni knjižnici Maribor. Razstava ponuja nekakšen
vsebinski prerez gradiva iz obdobja povojne skupne države. Razstava ne ponuja
odgovorov zakaj je država razpadla in tudi ne predstavlja osebnih in posebnih
zgodb. For Yu je preprosto nekakšen
prikaz ali vzorec raznovrstnih tiskov, ki razodeva neki pretekli čas, okolje,
delo in dosežke. Povojno obdobje nekdanje skupne države pokriva deset
razstavnih tem vsakdanjega življenja. Predstavljene teme pa dopolnjujeta dva
sklopa plakatov, predstavljena vsak v svojem razstavišču. Skupni imenovalec
salona je vsekakor enoten domač nacionalni okvir. Vse razstavljene enote so
izvirno slovenskega izvora. Nastale so v pretekli samostojni republiki v obdobju
od 1945 do 1990, kot plod slovenskega znanja, dejanj in okoliščin in
komunikacijski jezik vseh je slovenščina.
Razstava Salon spominov - for Yu ni čas za sodbe, je čas za spomin. Spomin
na vsakdanjik življenja Slovencev v socialistični Jugoslaviji (1945-1990). Vabilo
na sprehod skozi čas »ko nam je šlo, da nikoli tako« velja torej vsem, ki smo
čas socialistične Jugoslavije doživeli in vsem tistim brez lastne izkušnje.
Pri predstavitvi izbranega
gradiva je bilo upoštevanih več kriterijev: tip gradiva, njegova funkcija in
oblika. Zasnovani so bili trije razstavni sklopi. Knjižno razstavišče
predstavlja nabor for Yu. V desetih
vitrinah se predstavlja izbor vsebinsko
zaokroženih celot tiskovin, razglednic, fotografij, koledarjev itd. in
posamezne vitrine so vsebinsko naslovljene Vsakdanji
trenutki, Vsakodnevno življenje, Večni spomini Vrhunski rezultati, Val
navdušenja, Več poguma, Velika moč, Veliko uspehov, Veselje, Vrhunci. V
Likovnem razstavišču se predstavlja izbor plakatov z naslovom : Propagandni plakati 1945-1990. Plakati so razvrščeni v tri
časovne sklope: 1945-1965, 1965-1980,
1980-1990. V Avli so na ogled Reklamni
plakati 1945-1990. Gradiv ne spremljajo posamezni naslovi ali datumi, kot
tudi razstava ne ponuja vprašanj in ne odgovorov, saj želi biti le prikaz
pestrosti kulturne dediščine hranjene v posebni zbirki Univerzitetne knjižnice
Maribor in s tem obiskovalcu nuditi prijeten sprehod skozi Salon spominov.
Gradivo, ki je nastajalo vpeto v
skupno Jugoslovansko okolje, izrazno in vsebinsko označuje prav poseben
formalni jezik, vezan na angažirano realistično izražanje, na vsebinski ravni
pa tesna povezanost s sočasno politiko in ideologijo. Družbeno in umetniško
življenje v pretekli skupni državi je desetletja zaznamovalo umetnostno obdobje ali smer socialistični
realizem. Zbirka drobnih tiskov UKM hrani večvrstno gradivo (plakate, razglednice,
koledarje, vabila, priponke idr.), ki oblikovno in vsebinsko ohranja spomin na
obdobje Jugoslavije ter vse glavne atribute socializma v povojnem in tudi kasnejšem
času pri nas. Socialistični realizem (tudi socrealizem) je umetnostno obdobje
ali smer po letu 1945, ki je kot politično-umetnostna usmeritev zaznamoval vse
zvrsti sočasnega umetnostnega ustvarjanja in sporočanja, od plakata, urbanizma,
arhitekture do kiparstva, slikarstva in glasbe. Seveda so javno in umetniško
življenje na Slovenskem, v desetletjih po vojni zaznamovala tudi druga sočasna
gibanja, praviloma v sozvočju s politiko. V začetku 50. let se je pričelo
približevanje Jugoslavije Zahodu in takrat se je v okviru nove kulturne
politike komunistična oblast odpovedala dogmatični estetski shemi
socialističnega realizma in kot uradno umetnost, ki naj Jugoslavijo v tujini
predstavlja in propagira kot svobodno državo, sprejela zmerni modernizem.
Vzporedno se je pričelo z iskanjem nove umetnosti, ki bi bila po svoji vsebini še
socialistična, oblikovno pa že je njen protipol orientiran k abstraktni
umetnosti Zahoda. 90. leta v Slovenskem izraznem prostoru pa že napovedujejo
oster zasuk in prelom s tradicijo. Takšno prehajanje izraznosti je vidno
predvsem v sklopih predstavljenih plakatov. Vse drugo pisano in raznovrstno
gradivo pa želi biti tudi vsebinsko zgodovinsko in dokumentarno povedno.
Razstava predstavlja tematske
sklope vsakdanjega življenja običajnega človeka v bivši skupni državi
Jugoslaviji od petdesetih do devetdesetih let. Pričujoča razstava ni sentiment,
je dokument. Dokument nekega preteklega časa, dogodkov in seveda kolektivnega
spomina. Je pričevanje o modernizaciji, o dobrih časih, o svetli bodočnosti. Je
sprehod skozi desetletja, ko so vsakdanje življenje zaznamovali: gospodičnam
aluminijaste navijalke za lase, gospodinjam ekonom lonci, otrokom igrače
Mehanotehnika, moškim stoenka. Bil je čas, ko sta pralni stroj Gorenje in
mehanski pisalni stroj veljala za vrhunec modernosti. In vse je bilo narejeno v
skupni Jugoslaviji. Domače Slovensko. Na razstavi ne nastopa niti ena posamezna
uvožena enota. Ideje, zasnove in izvedbe so bile rojene in so delovale ter se
dogajale doma. Bile so žive. Danes je pretežno
vse preteklost, materiali pa so še zmeraj tu. Zaradi njih je pričujoča
razstava tudi zaživela. In mogoče bo v kom zbudila nostalgijo.
Gabrijela Kolbič
Objave
