Domofil(m): lokalne filmske pripovedi v UKM

Petek, 16. 11. − Domofil(m) XI

11.00 Mariborska dvorišča

17. 00 Večer z Antonom Ingoličem

17.45 Z Antonom Ingoličem ob njegovi 60-letnici

 

18.00 Mariborska dvorišča 

Domofil(m) XI

Mariborska dvorišča

Dokumentarni film, 73', barvno, 2004

Avtorica istoimenske knjige: Jerneja Ferlež; režiser: Bojan Labovič; scenarista: Jerneja Ferlež, Bojan Labovič; direktor fotografije: Kristijan Sande; avtor glasbe: Marko Grobler; avtorsko glasbo in priredbo skladbe Nežno kaplja mi na glavo Burta Bacharacha izvaja: skupina Ezl ek; aranžer in producent skladbe Dvorišče: Simon Šimat; produkcija: Visual production

Mestna dvorišča so posebni prostori – čeprav so fizično v mestnem središču, so nekoliko odmaknjeni od glavnih prometnic in javnih površin in zato nosijo predznak umirjenega zasebnega prostora. Mariborska dvorišča so, podobno kot dvorišča primerljivih mest, sčasoma izgubljala pomembno gospodarsko namembnost, povezano z dejavnostjo hiše ter postajala prostori druženja, še pogosteje pa zapuščeni in neizkoriščeni prostori na odličnih lokacijah sredi starega dela mesta.

 
Dokumentarni film Mariborska dvorišča predstavlja te zanimive mestne površine ter izpostavlja in problematizira njihovo neizkoriščenost. Prinaša tudi raznolike zgodbe meščanov, ki so povezani s predstavljenimi dvorišči.

Večer z Antonom Ingoličem

Televizijska oddaja, 36', č-b, 1970

Scenarij in realizacija: Jovita Podgornik; kamera: Žaro Tušar; produkcija: RTV Slovenija

Z Antonom Ingoličem ob njegovi 60-letnici

Televizijska oddaja, 11', č-b, 1967

Avtor: Sandi Sitar; režija: Dušan Prebil; produkcija: RTV Slovenija

Anton Ingolič (1907−1992), pisatelj, profesor in urednik se je rodil v Spodnji Polskavi pri Slovenski Bistrici. Po končani maturi v Mariboru je študiral francoščino na Sorboni v Parizu in slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Pred vojno je bil profesor na gimnaziji na Ptuju, med vojno pa je bil z družino izgnan v Srbijo. Po vojni je ponovno učil na Ptuju, v Mariboru in Ljubljani. Bil je tudi urednik revije Nova obzorja in redni član SAZU. Pisal je romane, povesti, novele in črtice, sprva izključno v socialno-realističnem slogu, po vojni pa je v skladu z novimi težnjami slovenskega pripovedništva uporabljal tudi pripovedne tehnike modernega romana. S svojimi deli je v slovensko književnost uvedel nove motive: lukarje, viničarje, splavarje, vojne pregnance idr. Anton Ingolič je dvakrat prejel Prešernovo nagrado, leta 1949 in 1978, ter dvakrat Levstikovo nagrado, leta 1958 in 1967. Njegov knjižni opus je zelo obsežen, saj obsega več kot petdeset del. Med najpomembnejša pripovedna dela spadajo: Lukarji (1936), Na splavih (1940) in Kje ste, Lamutovi? (1958). Med najpomembnejša pripovedna dela za mlade pa: Tajno društvo PGC (1958), Mladost na stopnicah (1962) in Gimnazijka (1967).