Ponedeljek, 26.
11. − Domofil(m) XV
11.00
Kulturna panorama: Mariborska študijska knjižnica
11.30 Nova Univerzitetna knjižnica Maribor
12.15 Nekoč bo Narodni dom: ob 100. obletnici izgradnje Narodnega doma
Maribor
17.00
Kulturna panorama: Mariborska študijska knjižnica
17.30 Nova Univerzitetna knjižnica Maribor
18.15
Nekoč bo Narodni dom: ob 100. obletnici izgradnje Narodnega doma Maribor
Domofil(m) XV
|
Kulturna panorama:
Mariborska študijska knjižnica
Televizijska oddaja, 29', č-b, 1967
Scenarij: Sandi Čolnik; režija: Dušan
Prebil; produkcija: RTV Slovenija, TV Ljubljana
Novinar Sandi Čolnik nas
v oddaji Kulturna panorama, ki je bila predvajana leta 1967 na TV
Ljubljana, popelje skozi zgodovinski razvoj Študijske knjižnice. Njeni zametki
segajo v leto 1903, ko je bila ustanovljena knjižnica Zgodovinskega društva za
Slovensko Štajersko. Leta 1918 je izšla Uredba o obveznih izvodih. Dobila je
pravico do obveznih izvodov z območja Slovenije – in postala javna. Izenačila
se je z sorodnimi ustanovami v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Leta 1926 se je
v knjižnici zaposlil Janko Glazer, ki je v njej pustil velik pečat. Funkcijo
ravnatelja je opravljal med leti 1931 in 1959, s krutim premorom med okupacijo.
Kulturni zgodovinar Cene Krajnc je pred drugo svetovno vojno o knjižnici
zapisal, da »ima kot prva in največja
slovenska znanstvena knjižnica na Štajerskem za severovzhodni del našega naroda
in posredno za nas vse izredno velik pomen«. Po drugi svetovni vojni je
postala vzorec za takrat nastajajoče okrožne študijske knjižnice. Leta 1952 je
dobila nove prostore v Prešernovi ulici, kjer je bila oddaja Kulturna panorama
tudi posneta. Pred kamero se zvrstijo ravnatelj dr. Bruno Hartman, prof. Janko
Glazer, prof. Bogo Teply, dr. Stanislav Kos in prof. Breda Filo.
Nova Univerzitetna knjižnica Maribor
Televizijska oddaja, 21', barvno, 1988
Oddajo sta pripravila:
Metka Volčič, Peter Kuhar; slika: Kristijan Sande; Uredništvo kulturnopolitičnih
oddaj, urednik: Zoran Medved; produkcija: RTV Slovenija, TV Ljubljana
Univerzitetna knjižnica Maribor se je vse od svoje ustanovitve v letu 1903 ukvarjala
z reševanjem problema prostorov in
pogosto menjavala lokacije. Domovala je v stavbah, ki niso bile zgrajene za
namene knjižnice. Stavbo, ki je bila zgrajena za knjižnično dejavnost, je
dobila šele leta 1988. Priprave na gradnjo pa so se pričele že petindvajset let
prej. Ravnatelj dr. Bruno Hartman in bibliotekarji so analizirali številne
vzore tujih sodobnih knjižnic. Novo stavbo so zavestno načrtovali ob obstoječi
stavbi nekdanje hranilnice, ki je bila predvidena za bodoči rektorat. S tem naj
bi na tem prostoru nastalo univerzitetno središče. Organizirana je bila
simbolična selitev knjižničnega gradiva z "živo verigo", v kateri je
sodelovalo nad tisoč ljudi. Poleti 1988 je bil izvršen tehnični prevzem nove
stavbe, 25. novembra 1988 pa so jo slovesno odprli. Ta dogodek je dokumentirala
tudi TV Ljubljana in pripravila oddajo, v kateri sta novinarja Metka Volčič in
Peter Kuhar opravila številne
intervjuje. Svoje mnenje in vtise ob odprtju so izrazili: ravnatelj
knjižnice dr. Bruno Hartman, prof. dr. Matjaž Kmecl, dr. Boris Frlec, Sonja
Haberl, Bojana Kresnik, prof. dr. Vlado Sruk, Vili Ravnjak, dr. Franc
Kramberger, dr. Alojz Križman, inž. Branko Kocmut, Mirko Zdovc, dr. Bratko
Kreft, prof. dr. Vekoslav Grmič, Marko Pogorevc in prof. Jaro Dolar.
Nekoč bo Narodni dom: ob 100. obletnici izgradnje Narodnega doma Maribor
Dokumentarni film, 30', barvno, č-b,
1998
Besedilo po predlogi
Vlaste Stavbar in Bruna Hartmana pripravil: Bojan Labovič; avtor glasbe: Mitja
Reichenberg; direktor fotografije: Kristijan Sande; pripoveduje: Ivan Lotrič;
režija: Bojan Labovič; produkcija: Narodni dom Maribor; RTV Slovenija, TV
Slovenija, Regionalni RTV center Maribor
V devetdesetih letih 19.
stoletja, ko so mariborski Slovenci potrebovali svoje kulturno središče, je
bila izgradnja Narodnega doma velika
pridobitev zanje. V njem so našla sedež slovenska kulturna društva, ki so s
svojim delovanjem prispevala h kulturnemu razvoju mesta in bila protiutež
nemški kulturi v mestu. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje pa vse tja do prve
svetovne vojne in konca habsburške monarhije, ko se je politično razslojevanje
Slovencev povečalo in je bil vpliv ponemčevanja velik, je imel Narodni dom kot
središče Slovencev pomembno vlogo. O njegovem izgledu ter pomenu za Slovence v
Mariboru je odvetnik in politik dr. Franjo
Rosina v času tik pred 1. svetovno vojno zapisal: »Če se pripelješ od juga po Tržaški cesti čez krasni državni most prek
Drave v Maribor, zagledaš že od daleč veličastno stavbo z mogočnim vitkim
stolpom, ponosno gledajočo proti Pohorju in čez Dravsko polje, pravega čuvarja
slovenske zavednosti in pomnika slovenskega dela v Podravju.«
Vloga in pomen Narodnega
doma v Mariboru, kot tudi ostalih narodnih domov po Štajerskem, sta se skozi
različna obdobja spreminjala. V času stare Jugoslavije sta se manjšala, čeprav
so se Mariborčani zavedali njegove pomembnosti. Medtem ko sta obe svetovni
vojni pustili močne posledice tudi na sami stavbi doma, se je po 2. svetovni
vojni Narodni dom preimenoval v Dom JLA in postal last Jugoslovanske ljudske
armade. Kljub temu, da so se v njem vrstile tudi kulturne prireditve in ni bil
namenjen le vojski, mu je bila narodnostna vloga odvzeta. Z osamosvojitvijo
Slovenije pa je Maribor zopet dobil Narodni dom, ki ima danes vlogo
kulturno-prireditvenega centra. Poudarki iz njegove stoletne zgodovine na
filmskem traku kažejo bogato dogajanje in velike spremembe, ki jih je
doživljala ta ustanova vse od nastanka "palače mariborskih Slovencev" do današnjega kulturno-prireditvenega
centra. Hkrati pa lahko v dokumentarnem filmu spremljamo tudi politični in
kulturni razvoj Maribora v omenjenem času ter dejanja njegovih akterjev.
Ni komentarjev:
Objavite komentar