Ponedeljek, 12. 11 . − Domofil(m) IX
11.00 Ciklus Evropejci: Drago
Jančar
17.00 Ciklus
Evropejci: Drago Jančar
18.00 Kocbek:
pesnik v pogrezu zgodovine
|
Domofil(m) IX
|
Ciklus Evropejci: Drago
Jančar
Dokumentarni film, 50', barvno, 2002
Scenarist in voditelj:
Jaroslav Skrušny; snemalec: Mišo Čadež; montažer: Zlatjan Čučkov; režiser:
Franci Slak; urednika: Jaroslav Skrušny, Ondřej Šrámek; Uredništvo kulturno
dokumentarnih oddaj, urednik: Jani Virk; producent Boro Piperovič; produkcija:
Česka televize, RTVS – TV Slovenija
Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik, esejist,
novinar in urednik se je rodil v Mariboru in je največkrat prevajani sodobni
slovenski pisatelj. Po končani Višji
pravni šoli je bil najprej zaposlen kot novinar pri dnevniku Večer,
nato se je preživljal kot svobodni pisatelj, za tem je prevzel mesto dramaturga pri
Viba filmu in nazadnje urednikovanje
pri založbi Slovenska matica v Ljubljani. Od leta 2001 je redni član SAZU. V pripovednih delih
obravnava konfrontacije posameznika z aktualnim družbenim okoljem oziroma spopad
med individualno človeško eksistenco in kaosom objektivnega sveta, pri tem si
pogosto pomaga tudi z zgodovinsko tematiko. V osemdesetih letih so opazne
postmodernistične prvine, pozneje pa se tem pridruži še tematski premik k
intimnim eksistencialno odločilnim problemom. V svojem dramskem opusu upodablja
posameznika, ki v sporu s posplošujočim in neobčutljivim sistemom praviloma
propade. Pomembna je tudi njegova esejistika, ki se ukvarja z eksistencialnimi
in političnimi vprašanji intelektualcev v sodobnem, posebej socialističnem
svetu. Za svoj književni opus je prejel številne nagrade: leta 1982, 1985, 1989
in 1995 Grumovo nagrado, leta 1979 nagrado Prešernovega sklada, leta 1993 in
1995 Rožančevo nagrado, leta 1993 Prešernovo nagrado, leta 1999 in 2001 nagrado
kresnik, leta 1994 evropsko nagrado za kratko prozo in leta 2003 Herderjevo
nagrado. Izdal je okoli štirideset knjig, med njegova najpomembnejša pripovedna
in dramska dela pa spadajo: Galjot
(1978), Severni sij (1984), Pogled angela (1992), Zvenenje v glavi (1998), Katarina, pav in jezuit (2000), Veliki briljantni valček (1984), Dedalus (1988), Klementov padec (1988) in Zalezujoč
Godota (1988).
Kocbek: pesnik v pogrezu
zgodovine
Dokumentarni film, 89', barvno, č-b,
2003/2004
Scenaristka: Helena
Koder; strokovni sodelavec: dr. Andrej Inkret; snemalec: Aleš Belak; režiser:
Miran Zupanič; sodelovali so: Viktor Blažič, dr. France Bučar, Ervin Fritz, dr.
Mihael Glavan, Janez Gradišnik, dr. Spomenka Hribar, dr. Andrej Inkret, Jurij Kocbek,
Matjaž Kocbek, dr. Janko Kos, dr. Edvard Kovač, Peter Kovačič Peršin, Pino
Mlakar, Vinko Ošlak, Boris Pahor, Tone Pavček, Jože Penca, Alojz Rebula, dr.
Franc Rode, Janez Stanovnik, dr. Peter Vodopivec; strokovna sodelavka TV
dokumentacije Jožica Hafner; montaža in posebni efekti: Vojislav Polić;
besedilo berejo: Vlado Novak, Barbara Zupan, Vladimir Jurc; producenta: Franci
Zajc, Arsmedia, Boro Piperovič; Uredništvo kulturno dokumentarnih oddaj,
producent: Jaka Hemler; urednica: Živa Emeršič; odgovorni urednik kulturnih in
umetniških programov: Jani Virk; produkcija: Arsmedia, RTV Slovenija
Edvard Kocbek (1904−1981), pesnik, pisatelj, esejist in prevajalec
se je rodil v Vidmu ob Ščavnici. Najprej je študiral teologijo in nato
romanistiko. Ob okupaciji je bil kot predstavnik krščanskih socialistov med
ustanovitelji Osvobodilne fronte. Med vojno ter po njej je opravljal različne
politične funkcije, dokler ni bil zaradi objave zbirke novel Strah in pogum (1951) izločen iz političnega
življenja, za deset let pa tudi iz literarnega. Leta 1964 je za svojo pesniško
zbirko Groza prejel
Prešernovo nagrado. Hude politične obsodbe so se ponovile leta 1975, ko je
izšel Pahorjev intervju s Kocbekom, v katerem je ta spregovoril o povojnem
poboju domobrancev v Kočevskem rogu. Kot pesnik je izšel iz katoliškega
ekspresionizma, po vojni pa je postalo njegovo pesništvo bolj refleksivno in
filozofsko meditativno. Objavil je pesniške zbirke: Zemlja (1934), Groza
(1963), Pentagram (1977),
Poročilo (1969), Žerjavica
(1974) in Nevesta v črnem (1977).
Ob novelistični zbirki Strah in pogum (1951) so zelo pomembni tudi njegovi dnevniki, ki jih je pisal
vse življenje: Tovarišija (1949),
Slovensko poslanstvo (1964)
in Listina (1967).
Njegovo esejistično delo je zbrano v knjigah Svoboda in nujnost (1974) in Sodobni
misleci (1981).
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar