ponedeljek, 5. november 2012

Domofil(m): lokalne filmske pripovedi v UKM


Sreda, 7. 11. − Domofil(m) VII

17.00 Ezl ek, znameniti mariborski vogal

17.30 Maribor in njegova najstarejša trta na svetu

18.00 Kleščar: film o Dušanu Vaupotiču – Duletu (pofilmski klepet: mag. Matej Dasko, moderator, Aljoša Ternovšek, Matjaž Latin, doc. dr. Peter Simonič)


Domofil(m) VII

Ezl ek, znameniti mariborski vogal

Dokumentarni film, 10', barvno, č-b, 2008

Ideja, scenarij, tekst, organizacija: Smiljan Pušenjak; kamera, ton, montaža, režija: Franc Kopič; produkcija: Franc Kopič, Smiljan Pušenjak

Znano je, da so se v Mariboru, kmalu po koncu druge svetovne vojne, pa tudi že prej, generacije srednješolske mladine srečevale, zbirale in družile na točno določenem mestu pred Kavarno Astoria na Grajskem trgu. Tega kraja se je prijelo zafrkljivo ime "ezl ek", po slovensko "oslovski vogal". Tu so mladi postajali ure in ure, se menjavali in v manjših skupinah razpravljali o športu, dogajanju v mestu, ljubezni, skratka o vsem. Konec osemdesetih let je družabno življenje na tem mestu nekako zamrlo, spomin nanj pa je ostal. Temu spominu je posvečen kratek dokumentarni film. Slikovito niza vedre spomine in zgodbe ezlekarjev – prvih »mestnih frajerjev«, očividcev, častilcev, komentatorjev, dokumentaristov … Za film sta avtorja prejela vrsto mednarodnih priznanj in nagrad.

Maribor in njegova najstarejša trta na svetu

Dokumentarni film, 11', barvno, č-b, 2010

Ideja, scenarij, tekst, organizacija: Smiljan Pušenjak; kamera, ton, montaža, režija: Franc Kopič; glasba: Renato Ribič; komentar bere: Zvone Lebar; produkcija: Franc Kopič, Smiljan Pušenjak
 
Filmska zgodba nas najprej popelje 450 let nazaj, v mestno zgodovino. V čas rojstva naše najstarejše trte, ki še vedno rodi in raste ob Dravi na Lentu, ter je vsa čila, zdrava in občudovana. V nadaljevanju niza film vizualne dokaze o zgodnji in visoki mestni vinski kulturi, katere krona je prav ta trta. Njeno "enoletno življenje" je ob rezu in trgatvi v filmu kronološko dokumentirano, začenši z njenim legendarnim »mestnim viničarjem«, žal že pokojnim, mag. Tonetom Zafošnikom, ki jo je rešil propada. Nato spoznamo njenega novega skrbnika Staneta Kocutarja, pa njenega gospodarja, ki je vedno aktualni župan s svojimi gosti s celega sveta, vinske viteze in kraljice, mnoge organizatorje in seveda nastopajoče protagoniste ob njeni svečani trgatvi (trgače iz Malečnika, Mariborski oktet, Štajersko godbo, pevce …). Za film sta avtorja prejela 4 mednarodne nagrade in priznanja.

Kleščar: film o Dušanu Vaupotiču - Duletu

Igrano-dokumentarni film, 73', barvno, 2003

Avtor predloge filma, gledališke monodrame "Kleščar": Rok Vilčnik rokgre; priredba in scenarij: Matjaž Latin, Aljoša Ternovšek; režija Matjaž Latin; kamera: Ven Jemeršič, Žiga Koritnik; glasba: Sebastijan Duh; montaža: Dafne Jemeršič; fotograf: Damjan Švarc; produkcija: TV Slovenija, Perfo production, E-motion film, Dramsko društvo MUKI

Igrano-dokumentarni film Kleščar je bil posnet leta 2002 po istoimenski gledališki igri Roka Vilčnika (alias rokgre), ki sta jo za film priredila ter po njej napisala scenarij Aljoša Ternovšek in Matjaž Latin. Kleščar je bil prvič uprizorjen 26. junija 1999 v Kulturno glasbenem brlogu Maribor v režiji Matjaža Latina. Že predstava je doživela velik uspeh in mnogo ponovitev ter gostovanj širom po Sloveniji. Osrednja figura, ki jo izvirno komično in prepričljivo upodablja Aljoša Ternovšek, je Dušan Vaupotič Dule, »tipični« fizični delavec, ki zaradi propada mariborske težke industrije ostane brez zaposlitve, zato se odloči, da bo kandidiral na volitvah. To mu omogoči, da predstavi svoja stališča o najrazličnejših stvareh in predloge za reševanje družbenih težav. »Njegovi pogledi na svet so mešanica zdravorazumske logike in naivne preproščine, a tudi radikalizma v slogu 'gostilniških' modrovanj, obremenjenih z obilico predsodkov, stereotipov, moškega šovinizma, patriarhalnega odnosa do lastne družine …« (Darinko Kores Jacks). Junak filma – Dule (Aljoša Ternovšek) je svojo pot nadaljeval tudi na slovenski nacionalni televiziji kot lik v oddaji Tistega lepega popoldneva.
 
O gostih klepeta

Mag. Matej Dasko živi in deluje v Mariboru. Trenutno je zaposlen pri društvu Zofijini Ljubimci, kjer izvaja projekt Medijskega opismenjevanja. Leta 1996 je diplomiral iz likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Mariboru, kjer si je kasneje pridobil tudi naziv magistra sociologije. Dolgo se je udejstvoval v pedagoških vodah, kot organizator programov ustvarjalnega preživljanja prostega časa in kot publicist. Tri leta je bil asistent iz predmeta socialna antropologija pri prof. dr. Vesni Vuk Godina na Oddelku za sociologijo Pedagoške fakultete v Mariboru. Zadnja leta se posveča preučevanju nepremične kulturne dediščine. Veliko časa namenja raziskovanju neznanih lokacij s sledmi prastarih kultur in naravnih posebnosti, ki jih kot strasten fotograf dokumentira. Dve izmed številnih odkritih lokacij, naselbinski kompleks iz srednje in zaključka bronaste dobe, je potrdila tudi stroka. Skozi projekt Tur(m)istika, ki ga izvaja zadnji dve leti, deluje tudi na področju osveščanja in popularizacije kulturne in naravne dediščine.

Igralec Aljoša Ternovšek je svojo gledališko pot začel na Prvi gimnaziji v Mariboru, kjer je z Matjažem Latinom in Sebastijanom Horvatom ustanovil Mladinsko gledališče Rusli. Po zaslugi takratnega ravnatelja Rudija Mogeta, ki jim je bil izredno naklonjen, so pripravljali  po dve produkciji na šolsko leto, vključno s številnimi proslavami. Študiral je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Prva njegova premiera v profesionalnem gledališču je bila Smrt trgovskega potnika v režiji Žarka Petana in z Borisom Cavazzo v glavni vlogi v Mestnem gledališču ljubljanskem, njegova prva glavna vloga pa je bil Alan Strang v Equusu Petra Shafferja in v režiji Tomija Janežiča. V Mestnem gledališču ljubljanskem je ustvarjal do leta 2005. Sledila so zelo ustvarjalna in plodna dobra štiri leta v Mestnem gledališču Ptuj, nato pa obdobje svobodnjaštva. Od avgusta lani je član Prešernovega gledališča v Kranju. Pravi, da se je z velikim veseljem odzval vabilu direktorice in umetniške vodje, saj ga čakajo nove dogodivščine in da mogoče celo najde tisti opojni in mamljivi vonj po šminki in prahu, ki je skrit v njegovem prvem spominu na gledališče in ga še vedno išče.
 
Matjaž Latin sodi med gledališke ustvarjalce srednje generacije. Gledališko režijo je študiral na Akademiji za dramsko umetnost v Zagrebu. Doslej je zrežiral že preko petdeset uprizoritev, področje njegovega delovanja pa ne zajema zgolj gledališča, temveč tudi film in televizijo, ob režiji tudi igro. Kljub vsemu pa je dejaven predvsem v gledališčih. Doslej je režiral domala na vseh slovenskih odrih, pogosto pa ustvarja tudi na Hrvaškem. Med njegove odmevnejše uprizoritve v Sloveniji sodijo Koljadev Murlin Murlo (Mestno gledališče ljubljansko, 1998), Družinske zgodbe Biljane Srbljanović (SNG Drama Ljubljana, 2000), Ravenhillov Shopping and Fucking (SNG Maribor, 2001), Berkoffov Jamr (Mestno gledališče Ptuj, 2002), Panychevo Bdenje (Mestno gledališče Ptuj, 2005), Delaneyjin Okus po medu (SNG Drama Ljubljana, 2006), Bojčev Orkester Titanik (SNG Nova Gorica, 2007), Skubicevi Neskončno šteti dnevi (SNG Nova Gorica, 2009), Obdlanjenje v Spokanu  Martina McDonagha (SLG Celje,2012) idr.  V sklopu Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 je sodeloval pri dokumentarni proslavi Was ist Maribor in predstavi na turističnem vlakcu Safari tour Maribor. Leta 2002 je zrežiral svoj filmski prvenec Kleščar, v letu 2012 pa dokumentarni film Besede onkraj vidnega. Igral je tudi glavno vlogo v slovenskem celovečernem filmu Damjana Kozoleta Porno film.

Doc. dr. Peter Simonič je antropolog in publicist, zaposlen na Univerzi v Ljubljani. Raziskuje na področju politike, ekonomije, ekologije, kulture in menedžmenta. Predaval je na univerzah v Beogradu, Zagrebu, Skopju, Sevilli, Portu, Dunaju in Stockholmu. Je avtor dveh knjig: Pustovanje in karneval v Mariboru (2003) in Kaj si bo narod mislil? Ritual Slovenske državnosti (2009). Uredil je več zbornikov, nazadnje Leksikon mariborske družbe in kulture (2012), za katerega je združilo moči 160 avtorjev.   

 

Ni komentarjev:

Objavite komentar