petek, 30. november 2012

Domofil(m): lokalne filmske pripovedi v UKM

Petek, 30. 11. − Domofil(m) XVII

11.00 Srečanje z Jankom Glazerjem

17.00 Srečanje z Jankom Glazerjem

18.00 Na poti pride vse naproti: portret dr. Bruna Hartmana

Domofil(m) XVII

Srečanje z Jankom Glazerjem

Televizijska oddaja, 45', č-b, 1970

Oddajo je pripravila: Jovita Podgornik; kamera: Mile de Gleria; montaža: Meta Arh; produkcija: RTV Slovenija, TV Slovenija

Pesnik, literarni zgodovinar, bibliotekar in urednik Janko Glazer (tudi Glaser) se je rodil v Rušah  21. marca leta 1893. Po šolanju v ruški ljudski šoli in na mariborski gimnaziji, kjer se je poglobljeno in načrtno seznanjal s slovensko literarno preteklostjo ter sodobnostjo, je študiral slavistiko in germanistiko v Gradcu, na Dunaju in v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1922. V letih 1920−1926 je poučeval na klasični gimnaziji v Mariboru, nadaljeval pa svoje življenjsko poslanstvo kot bibliotekar v mariborski Študijski knjižnici. Od leta 1930 do 1959 je bil njen ravnatelj – z namenom, da postavi »knjižnico na temelje.« V sodelovanju z ravnateljem Narodne in univerzitetne knjižnice dr. Jankom Šlebingerjem  jo je izoblikoval v eno vidnejših slovenskih knjižnic, odprto za javnost (s katalogi) in z znanstveno ter leposlovno literaturo. Med okupacijo je bil izgnan v Srbijo. Leta 1945 se je vrnil v Maribor in obnovil knjižnico. Glazer predstavlja osrednjo osebnost mariborskega knjižničarstva, saj je vztrajal, da je Študijska knjižnica postala domoznanska in znanstvena ter bila kot taka opora šolskemu sistemu in Univerzi v Mariboru.

Ob ravnateljevanju se je Glazer posvetil znanstvenemu in uredniškemu delu, zlasti pisanju in urednikovanju Časopisa za zgodovino in narodopisje (ČZN). Pisal je kulturnozgodovinske prispevke, ocene slovenskih in tujih leposlovnih, memoarnih in literarnozgodovinskih del ter se posvečal tudi prevajanju. Proučeval je slovensko slovstvo na Štajerskem, tiskarstvo, knjigarstvo in časopisje v Mariboru. Uredil je več antologij. Pomembno mesto pa zastopa tudi kot pesnik – kot meditativni, impresionistični pesnik Pohorja, razpoloženjskih slik, razmišljanj o življenju in neurejenosti sveta ter bolečine zaradi sinove smrti med vojno. V številnih pesmih je izražal ljubezen do ženske, rodu in domačije ter svoja vojna doživetja (Pozdrav v domovino, Ciproš). Izdal je zbirko pesmi Ob jesenskem ekvinokciju (1946) ter izbral in uredil antologijo pesmi o ljubezni Jaz in ti (1952). Leta 1963 je v uredništvu Jara Dolarja izšla zbirka njegovih izbranih Pesmi in napisov. Janko Glazer je bil tudi urednik Novih obzorij. Prejel je vrsto priznanj, med drugimi je kot prvi prejel Čopovo diplomo (1967) ter Prešernovo nagrado (1968). Umrl je leta 1975 v Rušah.

Na poti pride vse naproti: portret dr. Bruna Hartmana

Dokumentarni film, 50', barvno, č-b, 2012

Scenarij in režija: Bojan Labovič; direktor fotografije: Jure Černec; montažerka: Uja Irgolič; oblikovalec zvoka: Sven Lončar; snemalec pogovora: Kristijan Sande; producent: Ðorđe Legen; produkcija: Studio Legen za RTV Slovenija, Dokumentarni program

Literarni in kulturni zgodovinar, dramaturg, prevajalec, publicist in bibliotekar zaslužni prof. dr. Bruno Hartman se je rodil 29. septembra leta 1924 v Celju. Diplomiral je leta 1951 na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz književnosti južnoslovanskih narodov, slovenskega jezika, francoščine in primerjalne književnosti ter leta 1976 doktoriral. Deloval je kot profesor na gimnaziji v Murski Soboti (1951−1955) in na mariborskem učiteljišču (1955−1957), potem kot dramaturg v Drami SNG Maribor (1958−1962), od 1962 do 1965 kot umetniški vodja in ravnatelj v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, od leta 1965 do 1989 pa kot bibliotekar in ravnatelj Univerzitetne knjižnice Maribor. Z gledališčem se je ukvarjal kot lektor, dramaturg, umetniški vodja in upravnik. Za nove uprizoritve je prevedel številna dramska dela, med njimi tudi vrsto umetnin svetovnih avtorjev. Bil je med pobudniki Borštnikovega srečanja v Mariboru in ga dolga leta sooblikoval.

V bibliotekarski stroki velja za zagovornika organiziranega knjižničnega sistema. Mariborsko in slovensko visokošolsko knjižničarstvo je primerjal z razvojem sorodnih knjižnic po svetu. Sestavil je projekt visokošolskega knjižničarstva v Mariboru (1974), spodbujal dobro strokovno delo in njegovo primernejšo organiziranost, se navduševal nad tehničnimi novostmi, ki jih je pionirsko uvajal v procese knjižničarstva in Univerzitetni knjižnici Maribor priskrbel leta 1988 novo stavbo. Sodeloval je pri ustvarjanju Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je na študente prenašal svoje bogate izkušnje. Prejel je Čopovo diplomo ter Glazerjevo nagrado.

Ves čas je bil tudi aktivni javni in kulturni delavec, prevajalec proznih in gledaliških del ter zapisovalec premislekov o slovenski literaturi in delih, aktivni snovalec in udeleženec mariborskega kulturnega življenja ter pisec mariborske kulturne zgodovine. Številne objave  ga potrjujejo kot pomembnega slovenskega biografa, zlasti o mariborskih osebnostih v priložnostnih zapisih, v leksiki ali v daljših študijah. Pomembno mesto je v njegovem raziskovalnem delu zastopal Rudolf Maister (Rudolf Maister, 1989; Rudolf Maister, general in pesnik, 1998), njegove študije pa so zabeležene tudi v Časopisu za zgodovino in narodopisje, v mariborskih Dialogih ter v mariborski krajevni monografiji Maribor skozi stoletja (1991). Zapisi o mariborski kulturi so zbrani v knjigi Kultura v Mariboru: Gibanja, zvrsti, osebnosti (2001). Številne dragocene podatke in dejstva iz njegovega življenja pa prinaša avtobiografija Na poti pride vse naproti (2007), ki je podlaga istoimenskega dokumentarnega filma iz leta 2012. Film je prežet z modrostjo, optimizmom, širino in toplino njegove osebnosti. V njem nas dr. Hartman popelje po svoji življenjski poti, katere konec (30. oktobra 2011) je pomenil veliko izgubo za mesto Maribor in njegovo identiteto.

O ekipi Domofil(m)a

Avtorica, urednica in producentka: mag. Karmen Salmič Kovačič

Koordinatorka projektov UKM za EPK: dr. Vlasta Stavbar

Oblikovalka celostne podobe: Jerneja Herzog

Avtorji besedil: mag. Karmen Salmič Kovačič, dr. Jerneja Ferlež, Borut Gombač, Dejan Kac, Gabrijela Kolbič, dr. Vlasta Stavbar ter avtorji filmov in gostje klepetov
 
Sodelovanje pri promociji projekta in izdelavi oglasnih gradiv: dr. Jerneja Ferlež in Sandra Kurnik Zupanič
 
Pregled angleških prevodov naslovov: Mateja Škofljanec

Univerzitetna knjižnica Maribor se zahvaljuje RTV Slovenija, TV Slovenija in TV Maribor ter ostalim producentom in gostom pogovorov za sodelovanje, predvsem pa vsem avtorjem filmov, ker so se odrekli nadomestilu za predvajanje iz naslova avtorskih pravic. Brez njih projekt ne bi bil izvedljiv.
 

Ni komentarjev:

Objavite komentar