Domofil(m): lokalne filmske pripovedi v UKM

Ponedeljek, 19. 11. − Domofil(m) XII

11.00 Duša slovenska dr. Anton Trstenjak

17.00 Duša slovenska dr. Anton Trstenjak 

18.00 Slavkova pot: portret škofa dr. Vekoslava Grmiča

   

Domofil(m) XII

Duša slovenska dr. Anton Trstenjak

Dokumentarni film, 40', barvno, č-b, 1998

Scenarij: Franček Jauk; realizacija: Kristijan Sande; montaža: Goran Glavičič; producent: Janez Čebulj; urednik: Franček Jauk; produkcija: T-ITEC Ljubljana, Andrej Štrakl, Regionalni center Maribor, TV program

Gre za enega izmed najuspešnejših dokumentarnih filmov avtorja Frančka Jauka, ki je nastal ob smrti velikega slovenskega misleca, teologa, antropologa, psihologa in filozofa dr. Antona Trstenjaka (1906−1996). Avtor nam na nazoren in slikovit način približa Trstenjakovo opazovanje življenja oziroma "slovensko hojo za človekom" in nas sooča s posebnostmi našega življa skozi zgodovino – in prek številnih hranjenih insertov in svoječasnih izjav napoveduje veliko tega, kar se nam je v tem delu Evrope v prelomnih preteklih letih zgodilo. Seveda  zasleduje avtor tudi njegov hudomušen in barvit pogled na vse okrog sebe, kar daje dokumentarnemu filmu še poseben čar. Film je nastal v produkciji TV Slovenija – TV Maribor leta 1996, avtor pa je zanj prejel visoko novinarsko priznanje Consortium veritatis – Bratstvo resnice. 

Slavkova pot: portret škofa dr. Vekoslava Grmiča

Dokumentarni film, 55', barvno, 2000

Scenarij in režija: Bojan Labovič; kamera in montaža: Ðorđe Legen; ideja: Danijel Šprah; sodelovanje pri scenariju: Helena Grandovec in Srečko Reher; vezno besedilo: Helena Grandovec; avtor glasbene teme Slavkova pot in izbor glasbe: Mitja Reichenberg; glasbena oprema: Bojan Labovič; produkcija: Studio Legen

 

Dr. Vekoslav Grmič se je rodil 4. junija 1923 v Dragotincih pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Bil je šesti od sedmih otrok. Po osnovni šoli v Sv. Juriju je šolanje nadaljeval na klasični gimnaziji v Mariboru, končal pa jo je na Ptuju. Po študiju teologije v Ljubljani je bil leta 1950 posvečen v duhovnika in istega leta je šel na Vransko za kaplana, do leta 1968 pa je bil tam župnik. Leta 1961 je doktoriral s temo Teološke vsebine strahu v eksistencializmu in naslednje leto je začel predavati dogmatiko na Teološki fakulteti v Ljubljani. Leta 1968 je bil posvečen v škofa, njegovo geslo pa je bilo Oznanjuj evangelij. S škofovskim posvečenjem je postal pomožni škof Maksimiljana Držečnika in začel predavati na novih oddelkih Teološke fakultete v Mariboru. Po Držečnikovi smrti leta 1978 je postal kapitularni vikar. Škofijo je vodil do imenovanja novega škofa Franca Krambergerja leta 1980. Pomožni škof dr. Grmič ni hotel več biti, do leta 1993 pa je ostal profesor na fakulteti. Leta 2002 je prejel srebrni častni znak svobode Republike Slovenije, bil pa je tudi častni občan Maribora. Objavil je več sto razprav v domačih in tujih publikacijah. Umrl je 21. marca 2005 v Mariboru, kjer je tudi pokopan.

 

V poznih šestdesetih in v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je Sloveniji prihajalo do novega dialoga med marksisti in katoličani, je dr. Vekoslav Grmič sodil med ključne akterje dialoga. Kot dober in vznemirljiv predavatelj si je ustvaril ime odprtega in širokega teologa, ki pooseblja ideje drugega vatikanskega koncila. Kmalu po ustanovitvi revije Znamenje (1969) je prišlo do diferenciacije med njim in drugimi slovenskimi teologi, saj je Grmič zagovarjal socialistično družbeno ureditev. Napisal je več sto člankov in trinajst samostojnih publikacij.