Domofil(m): lokalne filmske pripovedi v UKM

Petek, 9. 11. − Domofil(m) VIII

11.00 Kavarna Astoria

17.00 Na tirih življenja: umetnostni zgodovinar dr. Sergej Vrišer

17.45: Portret Gabrijela Kolbiča; In Gabrijelca je med tem odrasla

18.15: Kavarna Astoria

Domofil(m) VIII

Kavarna Astoria

Igrani film, 101', barvno, 1989

Scenarij: Žarko Petan; glasba: Bojan Adamič; kamera: Janez Verovšek; režija: Jože Pogačnik; uvodni šanson in kuplet na besedilo Ervina Fritza Ni še v totem Marpurgi blickriga poje: Brane Ivanc; produkcija: Viba film, Filmski sklad Republike Slovenije

 
Kavarne so bile v Mariboru v obdobju med obema vojnama pomembna družabna središča. Eno takih je bila leta 1929 odprta kavarna Astoria, ki je slovela kot lokal, kjer so se srečevali mladi in slovensko usmerjen intelektualci. Ljudje so vanjo zahajali, da bi ob pitju kave in drugih napitkov brali, se srečevali, poslušali živo glasbo ali celo igrali bridž, preferans ali šah.
 
Igrani film Kavarna Astoria pripoveduje zgodbo kavarne, katere lastnik je bil oče scenarista filma Žarka Petana. A skozi osebne zgodbe lastnika kavarne, njegove žene in sina in ob njih se izrisuje tudi zgodba mesta ter njegova socialna in nacionalna razslojenost v letih pred drugo svetovno vojno in kmalu po njej.
 
Na tirih življenja: umetnostni zgodovinar dr. Sergej Vrišer

Dokumentarni film, 30', barvno, 1987

Scenarij in realizacija: Breda Kovič; snemalec: Žaro Tušar; montaža: Sonja Peklenk; Produkcija: RTV Slovenija, Uredništvo dokumentarnih oddaj TV Ljubljana; urednik: Drago Pečko

Umetnostni zgodovinar dr. Sergej Vrišer (1920−2004) je bil dolgoletni ravnatelj Pokrajinskega muzeja Maribor. Proslavil se je zlasti s svojim zavzetim znanstveno-raziskovalnim delom o baročnem kiparstvu v Mariboru in na Štajerskem, zelo ga je zanimal baročni kipar Josef Straub. Zasnoval je tudi unikatno kostumografsko zbirko Pokrajinskega muzeja Maribor. Bil je uspešen ravnatelj muzeja in muzealec, pa tudi raziskovalec, publicist in predavatelj na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V dokumentarnem filmu dr. Vrišer pripoveduje o sebi in o svoji zanimivi poklicni karieri.

 
Portret Gabrijela Kolbiča

Dokumentarna reportaža, 5', barvno, 1990

Avtor: Vanda Brvar; snemalec: Kristijan Sande; produkcija: TV Slovenija – Studio Maribor

In Gabrijelca je med tem odrasla

Dokumentarna reportaža, 5', barvno, 1993

Avtor: Lučka Gruden; slika: Jože Kramer; montaža: Bojana Rudl; produkcija: TV Slovenija –Studio Maribor

 
Akademski kipar Gabrijel Kolbič sodi med najpriljubljenejše mariborske likovne ustvarjalce v obdobju po drugi svetovni vojni. Kot vsestranski umetnik, kipar, slikar, likovni pedagog in tudi pesnik je zapustil mestu in njegovi okolici neizbrisna subtilna, nostalgijo zbujajoča znamenja. V povojnem Mariboru je bil dlje časa edini akademsko izobražen kipar in pionir kiparske pedagogike, saj so iz njegovega kiparskega krožka izšli mnogi kasneje uspešno uveljavljeni slovenski likovni umetniki. Rojen je leta 1913 na Velki v Slovenskih goricah, izšolal se je v Pragi, kjer je diplomiral na Akademiji likovne umetnosti, po drugi vojni pa je svoje bogato ustvarjalno in pedagoško delo, vse do smrti leta 1995, posvetil Mariboru in Mariborčanom. Več kot pol stoletja dolgo ustvarjalno pot Gabrijela Kolbiča opredeljuje zavezanost figuraliki in zvestoba realistični kiparski tradiciji, ki sta motivsko in tematsko zakoreninjeni v okolju Slovenskih goric. V okviru javne plastike ima Gabrijel Kolbič v samem Mariboru in okolici še danes realiziranih okoli trideset javnih del, kar predstavlja svojevrsten rekord.