Petek, 23. 11. −
Domofil(m) XIV
11.00 Maistrova najdaljša mariborska noč
17.00 Drava
18.00 Maistrova najdaljša mariborska noč
Domofil(m) XIV
|
Igrano-dokumentarna TV
drama, 96', barvno, č-b, 1989
Scenarij: Saša Vuga;
režija: Andrej Stojan; kamere: Silvo Knuplež, Alojz Zlodi, Mitja Marin; filmska
montaža: Sonja Peklenk; strokovni sodelavci: dr. Sergej Vrišer, dr. Bruno
Hartman, prof. Jaro Dolar; bralec: Ivo Lotrič; igrajo: Dare Valič, Aleš Valič, Bine
Matoh, Boris Juh, Jože Hrovat idr.; produkcija: RTV Slovenija, Umetniški
program TV Ljubljana, producent: Milan Blažin; odgovorni urednik: Toni Tršar
Drama portretira slovenskega državnika in generala Rudolfa Maistra v prelomnem letu 1918. Posnet po scenariju Saše Vuge in v režiji Andreja Stojana dokumentarno-poetično rekonstruira zgodovinsko dogajanje. Kraj dogajanja – Maribor, čas dogajanja – noč od 22. na 23. november 1918. Ko so avstrijski Nemci oktobra 1918 sprevideli, da bodo nastale nove državne tvorbe, so se tudi sami odločili, da ustanovijo svojo državo – Nemško Avstrijo. 30. oktobra 1918 je mariborski nemški občinski svet razglasil Maribor z okolico za del Nemške Avstrije. Prvega novembra 1918 je major Rudolf Maister v vojašnici 26. strelskega polka v Melju pred mestnim poveljnikom in zbranimi častniki odločno izjavil: »Ne priznavam teh točk. Maribor razglašam za jugoslovansko posest in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko.« Tako je prevzel poveljstvo nad Mariborom in Spodnjo Štajersko ter ju podredil oblasti narodnega sveta, ta pa ga je povišal v generala. Razglasil je mobilizacijo in zbral toliko vojaštva, da je v noči na 23. november 1918 razorožil nemško varnostno stražo. Zasedel je Maribor ter slovensko narodno mejno območje na Štajerskem.
Drava
Dokumentarni film, 51',
barvno, č-b, 2007
Idejna zasnova: Dragica
Petrovič, Sašo Radovanovič; besedilo: Sašo Radovanovič; snemalec: Robert
Zupanc, AVID Montaža, Bojan Stajnko; producentka in režiserka: Dragica
Petrovič; produkcija: RTV Slovenija, Regionalni RTV center, TV program;
odgovorna urednica: mag. Polona Pivec
Poreklo imena Drava se nahaja v staroindijskem
sanskrtu, kjer "drava" pomeni rečni tok. Stara indogermanska beseda
"dra" (Traa) pomeni hiteti, brzeti. Ime Drava tako pomeni hitro deročo
reko. Drava, ki kot temno zelen lesketajoč trak hrumeče priteče med Kozjakom in
Pohorjem ter nato vedno počasneje vijuga po Dravskem in Ptujskem polju, je
močno zaznamovala tisočletja človekovega bivanja na tem prostoru. Deroča in
hitra reka, polna vrtincev, je pomenila skoraj nepremostljivo oviro ljudem v
preteklosti. Gradnja prehodov – mostov čez reko pa je bila nekoč pravi podvig.
Tako ni čudno, da sta v srednjem veku na slovenskem ozemlju čez Dravo vodila le
mostova v Mariboru in na Ptuju. Z naraščanjem števila prebivalstva ob Dravi so
za njihove gospodarske potrebe nastali številni brodovi, ki so čez reko
prevažali ljudi in blago. In tako je Drava od strahospoštovane ovire postopoma
postajala pomemben gospodarski vir za ljudi ob njej. Mostovi, brodovi, ribolov,
izpiranje zlata, mlinarstvo, splavarstvo je le del najbolj znanih in
dobičkonosnih dejavnosti, od katerih so živeli ljudje ob Dravi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar